Krajevne skupnosti (KS) Občine Gornji Petrovci vendarle ne bodo ukinjene. Tak sklep so občinski svetniki sprejeli na zadnji seji, ko so obravnavali razveljavitev sklepa iz februarja lani. S sedmimi glasovi za in šestimi proti so takrat sprejeli sklep, da se bodo z lokalnimi volitvami leta 2022 ukinile KS Križevci, Šulinci in Gornji Petrovci. Skladno s tem so na lanski seji v prvi obravnavi razpravljali o novem statutu občine in novem poslovniku občinskega sveta, v katerih se niso več upoštevale določbe, ki se nanašajo na ožje dele občine oziroma KS.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(PROSTA DELOVNA MESTA) Iščete službo? Te čakajo na vas
Na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje, OS Murska Sobota, je trenutno razpisanih več kot 190 prostih delovnih mest.
Povod za takratno odločitev o ukinjanju KS so bila priporočila računskega sodišča, ki je ugotovilo, da občinsko financiranje KS, kot je bilo doslej, ni bilo zakonito. Predlog, ki ga je takrat dala občinska komisija za statutarna in pravna vprašanja, je pri delu svetnikov sprožil veliko vprašanj. Kot so pojasnjevali v razpravi, po njihovem mnenju postopek ukinitve KS ni bil pravilen, saj bi morala biti v skladu s tedaj veljavnim statutom občine pred ukinitvijo KS ugotovljena volja občanov, prav tako so se pojavila vprašanja o delitvi premoženja KS. »Po ponovni preučitvi pripomb, ki so bile dane na seji februarja lani, in stališč ministrstva za javno upravo je komisija za statutarna in pravna vprašanja letos ponovno razpravljala o predlogu ukinitve KS in sedaj predlaga, da se takrat sprejeti sklep razveljavi,« je na seji v razpravi dejal župan Franc Šlihthuber.
Tokrat štirje niso želeli glasovati
O novem predlogu, ki je bil potrjen s šestimi glasovi za, štirje svetniki pa o njem niso želeli glasovati, se je vnela ostra razprava. Svetnika Karel Luthar in Jože Balek sta razpravljala, da so že v razpravi na lanski seji opozarjali, da tak način ukinitve KS ni pravilen in da takšnega sklepa ne morejo dati na glasovanje. »KS bi morali ukiniti na predpisan način, z vključitvijo volje prebivalstva. Temu ste se izmikali z izgovori, da boste organizirali občne zbore vaščanov ter jim pojasnili vzroke in posledice kakor tudi nadaljnjo organiziranost vaških skupnosti. Od navedenega ni bilo nič,« je dejal Balek, ki se je obregnil še ob komisijo za statutarna in pravna vprašanja. »Če bi sedaj vprašal ta univerzalni kader, ali se še vedno čuti sposobnega za opravljanje vseh funkcij, ki so si jih razdelili v tem mandatu, bi bili verjetno spet užaljeni, zato se bom tega vzdržal.«
Na njegove besede se je odzval župan Šlihthuber in ga opozoril, da ne bo dovolil njemu ali komur koli drugemu, da žali navzoče v dvorani, pojasnil pa je, da zbori občanov, ki jih svetnik omenja, niso bili izvedeni zaradi slabih epidemičnih razmer. »Brezpredmetno je zato o tem razpravljati. Odločitev je bila, da ne drezamo v to in ohranimo krajevne skupnosti.« V razpravo se je vključil tudi Ernest Kerčmar, predsednik komisije za statutarna in pravna vprašanja, in poudaril, da si še danes upa trditi, da ne vidi smisla v ohranitvi krajevnih skupnosti. »Dokler so bili krajevni samoprispevki in so KS imele svoj denar, je to imelo smisel. Danes, ko dobijo tistih devet tisoč evrov od občine v upravljanje, pa s tem veliko ne morejo narediti.«
Zaradi razveljavitve lani sprejetega sklepa o KS morajo ponovno dopolniti statut občine in poslovnik občinskega sveta z določili, ki se nanašajo na delovanje krajevnih skupnosti, zato so na seji ponovno prvič obravnavali omenjena akta, zdaj pa sta v petnajstdnevni javni razpravi.