Z rebalansom tako proračun predvideva 10,35 milijarde evrov prihodkov in 10,16 milijarde evrov odhodkov. To pomeni 6,2-odstotno zvišanje prihodkov in 4,8-odstotno zvišanje odhodkov. Največji delež odhodkov bi tako odpadel na izobraževanje in šport (1,8 milijarde evrov), socialno varnost (1,18 milijarde evrov), pokojninsko varstvo (969,85 milijona evrov), servisiranje javnega dolga in upravljanje z javnimi sredstvi (805,66 milijona evrov), obrambo in zaščito ter notranje zadeve in varnost (923,55 milijona evrov).
GZS: Gre za kršenje fiskalnega pravila
Na predlog rebalansa so se že kritično odzvali pri Gospodarski zbornici Sloveniji (GZS), kjer poudarjajo, da predlog zvišuje javno porabo za 1,1 milijarde evrov glede na lansko leto, kar je 270 milijonov evrov več, kot dopušča fiskalno pravilo. »Ključna težava predstavljenega rebalansa proračuna je v tem, da bo več sredstev v proračunu namenjenih krepitvi domače potrošnje. To seveda vpliva na višjo gospodarsko rast. Nevarnost te usmeritve je, da ta namera državi morda ne bo uspela, ker se stopnja varčevanja slovenskih gospodinjstev še nekoliko povečuje (13,9 odstotka v 2017). Varčevanje namreč ne dviguje BDP in davčnih prilivov. Vsekakor pa lahko potrdimo, da je državi z nekaterimi ukrepi uspelo obdržati razpoloženje potrošnikov na ravni, ki je precej višje od dolgoročnega povprečja. Na drugi strani se moramo vprašati, kako dolgo bomo imeli tako visoke davčne prilive na osnovi domače potrošnje, ko se razpoloženje potrošnikov uskladi z nižjim dolgoletnim povprečjem,« med drugim opozarjajo pri GZS.
GZS: Gre za kršenje fiskalnega pravila
Na predlog rebalansa so se že kritično odzvali pri Gospodarski zbornici Sloveniji (GZS), kjer poudarjajo, da predlog zvišuje javno porabo za 1,1 milijarde evrov glede na lansko leto, kar je 270 milijonov evrov več, kot dopušča fiskalno pravilo. »Ključna težava predstavljenega rebalansa proračuna je v tem, da bo več sredstev v proračunu namenjenih krepitvi domače potrošnje. To seveda vpliva na višjo gospodarsko rast. Nevarnost te usmeritve je, da ta namera državi morda ne bo uspela, ker se stopnja varčevanja slovenskih gospodinjstev še nekoliko povečuje (13,9 odstotka v 2017). Varčevanje namreč ne dviguje BDP in davčnih prilivov. Vsekakor pa lahko potrdimo, da je državi z nekaterimi ukrepi uspelo obdržati razpoloženje potrošnikov na ravni, ki je precej višje od dolgoročnega povprečja. Na drugi strani se moramo vprašati, kako dolgo bomo imeli tako visoke davčne prilive na osnovi domače potrošnje, ko se razpoloženje potrošnikov uskladi z nižjim dolgoletnim povprečjem,« med drugim opozarjajo pri GZS.