Gospodarstvo želi razširiti krila

Gospodarske družbe v Gornji Radgoni prosperirajo, rast poslovanja pa prinaša tudi potrebo po večjih in sodobnejših proizvodnih površinah. Zato si tamkajšnji podjetniki skupaj z občino prizadevajo za širitev industrijske cone v Meleh, pri tem opozarjajo na dolgotrajnost postopkov pri prenosu lastništva zemljišč nanje oziroma na občino. Kljub načelnemu dogovoru z državo še vedno ne vedo, na kakšni podlagi bodo prišli do omenjenih zemljišč, ki jih nujno potrebujejo za nadaljnji razvoj. Eden glavnih pobudnikov širitve industrijske cone je Anton Mlakar, direktor družbe Var, v kateri se pripravljajo na gradnjo novih proizvodnih prostorov na tri hektarje velikem zemljišču poleg proizvodnega obrata družbe Reflex, na tem območju je trenutno še gozd. »Gre za dolgoročne načrte, po katerih želimo postopno seliti proizvodnjo na novo lokacijo. Najprej bomo preselili serijsko proizvodnjo, torej proizvodnjo štancanih izdelkov, s tem bi lahko tudi proizvodnjo organizirali v treh izmenah. Celoten proces bo trajal več let, odvisen je tudi od pridobivanja novih projektov,« pravi Mlakar. Zaradi procesov robotizacije v novi proizvodnji za zdaj niso predvidena nova delovna mesta, pri tem Mlakar poudarja, da prav tako ne načrtujejo odpuščanj, temveč bodo zaposlene, katerih delovna mesta bodo zaradi avtomatizacije izginila, usposobili z novimi znanji. »Vse je odvisno od razvoja v avtomobilski industriji, ki se mu bomo morali prilagajati. Gre za prehod od motorjev z notranjim izgorevanjem prek hibridnih motorjev do električnih vozil.«

Selitev Varove proizvodnje pa je pomembna tudi za nadaljnji razvoj mesta, saj je sedanja v središču Gornje Radgone. Občinski prostorski načrt za ta del mesta predvideva poslovno-stanovanjsko dejavnost, pri tem ima občina predkupno pravico, a za zdaj še ni znano, ali že obstajajo zainteresirani investitorji za tovrstne projekte. »Sami sicer ne želimo na tak način vstopati v to zgodbo, verjetno bomo imeli vlogo povezovalca investitorjev in lastnika zemljišč,« pravi župan Stanislav Rojko. Občina je v zvezi s širitvijo cone sprejela občinski podrobni prostorski načrt in izvedla parcelacijo. »Zdaj že vemo, kdo bo na posamezni parceli, še vedno pa se pogajamo z državo okoli lastništva. Prav tako z zasebniki urejamo odkupe zemljišč,« pravi Rojko, ki hkrati poudarja, da je občina sprožila tudi postopke za drugi del širitve obrtne cone vse do objekta družbe Odelo, a so pri spreminjanju občinskega prostorskega načrta naleteli na dve negativni mnenji pristojnih ministrstev, med drugim bodo morali za to območje naročiti poplavno študijo in seveda najti nadomestna kmetijska zemljišča. Kakor pri sedanji širitvi obrtne cone bodo tudi v drugi fazi industrijsko cono razširili za 14 hektarjev.

Tudi v družbi Elrad International si prizadevajo za širitev obrtne cone, ta je zanje pomembna predvsem z vidika možnosti, ki bi jih s tem dobili. Direktor Branko Šeruga pravi, da se bodo o tem, kaj natančno bodo postavili na pridobljenih zemljiščih, odločali glede na situacijo na trgu, ki jim postavlja vedno nove izzive. V zadnjem času je to alokacija materialov, potrebnih za proizvodnjo elektronskih komponent, kakršne tudi sami proizvajajo. »V vsakem primeru želimo imeti možnost za širitev, saj bi bilo zelo slabo, če bi imeli dve različni proizvodni lokaciji, že iz logističnega in finančnega vidika.«

Družba Radgonske gorice želi v razširjeni industrijski coni pridobiti okoli štiri hektarje zemljišč, na katerih bi zgradili nove proizvodne prostore. »Naša utesnjenost na območju grajskega hriba in prisotnost v starem mestnem jedru terjata nove rešitve, saj nam ne zagotavljata več nadaljnjega razvoja v smislu širitve proizvodnje ter s tem naših kapacitet. Na novi lokaciji bi tako postavili nove proizvodne in skladiščne prostore, kakor tudi druge spremljajoče objekte, vključno z novimi pisarniškimi prostori,« pojasnjuje direktor Borut Cvetkovič. S tem bi v celoti sprostili Jurkovičevo ulico in pripomogli k ureditvi starega dela mesta, za katero po besedah Cvetkoviča že pripravljajo idejne projekte na občini. »O preureditvi obstoječih objektov se pripravljajo različne idejne zasnove, tudi v okviru mednarodnega projekta, v katerega se vključujejo tudi študenti z Univerze v Gradcu.«
Poleg Rojka, ki se bo najverjetneje potegoval za še en mandat na čelu gornjeradgonske občine, je kandidaturo za župana napovedal tudi Dušan Zagorc, ki meni, da bi si poleg obrtne cone morali prizadevati še za ureditev druge infrastrukture v občini, med drugim za ureditev državne ceste med Spodnjimi Ivanjci in Grabonošem, s čimer bi po njegovem mnenju pospešili tranzit do industrijske cone.