Leta 2000 so v Občini Kuzma odprli gozdno učno pot Tromejnik. Njeno izhodišče je v Trdkovi, od koder nas razgibana gozdna pot popelje do stičišča treh držav, Slovenije, Avstrije in Madžarske. To je ena od dveh tromej pri nas, ki sta točno določeni in dostopni ljudem. Učna pot je speljana krožno, na njej pa najdemo različne učne postaje, na katerih se lahko poučimo o rasti dreves, vidimo in otipamo les vseh drevesnih vrst, ki rastejo na Goričkem, spoznamo prehranjevalne verige v gozdu, poslušamo oglašanje ptičev, vohamo dišave zelišč, dreves in še kaj. Predvsem zadnji dve omenjeni učni postaji pa sta že nekaj časa povsem nedelujoči in vidno dotrajani.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Lelosi obuja duh Mure: V soboškem proizvodnem obratu se obeta več kot 100 novih zaposlitev
Hitro rastoče kamniško podjetje del proizvodnje iz Kitajske seli v kompleks nekdanjega tekstilnega giganta v Murski Soboti.
Meče slabo luč na občino
Z vprašanji, zakaj je tako, smo se obrnili na Občino Kuzma. Tam se zavedajo, da na gozdni učni poti ni vse tako, kot bi moralo biti. Sredstva za tekoče in investicijsko vzdrževanje poti so sicer zagotovljena v občinskem proračunu, težavo pa vidijo v neizvajanju del zunanjega izvajalca, v zadnjem času pa tudi v pomanjkanju delovne sile. »Občina je vzdrževalka gozdne učne poti in prek delavcev režijskega obrata skrbi za vzdrževanje poti in tabel ob poti. Trudimo se po najboljših močeh, da vsaj kolikor toliko poskrbimo za osnovno vzdrževanje. Vsak petek naši delavci izpraznijo vse koše na poti do tromeje in tudi na tromeji. Sprašujem se, ali podobno delajo Avstrijci in Madžari. Po naših informacijah ne, torej mi izpraznimo koše na celotnem platoju tromejnega stičišča, ne samo na slovenski strani. Na cesto do tromeje vsako leto tudi navozimo makadam z gramozom in skrbimo za košnjo obcestnih površin. Kar je bilo v naši moči, smo uredili. Zamenjali smo dotrajane lesene elemente, ki so v naravi strohneli, izvedli barvanje, poskrbeli za obrez vejevja in košnjo trave, ni pa bilo urejeno tisto, kar navajate, kot je postaja z oglašanjem ptic in tudi postaja z gozdnimi vonjavami. Za to pa je odgovoren Zavod za gozdove, ki poleg občine na neki način skrbi za upravljanje gozdne učne poti in tudi za popravilo oz. nedelovanje posameznih postaj. Posamezna dela so bila temu izvajalcu naročena že pred približno dvema letoma, vendar omenjenih postaj žal še vedno ni usposobil oz. popravil,« nam je v imenu občine odgovoril direktor občinske uprave Milan Matiš.
Na postaji, na kateri bi obiskovalci lahko poslušali oglašanje ptičev, je bilo najprej urejeno napajanje z akumulatorjem. To se po Matiševih besedah ni obneslo, ker se je akumulator praznil, predvsem v zimskem obdobju. »Nato smo namestili sončno postajo s celicami za napajanje s sončno energijo. Žal se tudi to ni obneslo, saj se je krošnja razrasla in ustvarilo senco ter onemogočilo dostop sonca do celic. Sedaj smo se spomnili nove možnosti – pod vsako tipko bi dodali QR-kodo. S pomočjo mobilnega telefona bi obiskovalec odčital kodo in bi se zaslišalo oglašanje posameznega ptiča. A se je spet pojavil problem, saj so se zvoki posameznih ptičev izbrisali in jih bo treba ponovno posneti oz. nekje dobiti. Šele potem bomo videli, ali bo vse skupaj delovalo.«
Je pa občina nabavila eterična olja in tako uredila postajo z gozdnimi dišavami, preostale izobraževalne postaje pa so po njegovih besedah obnovljene in delujejo, dodatno so naročili še nekaj kažipotov. »Glede na neodzivnost zavoda za gozdove kaže, da bomo v prihodnje morali sami iskati rešitve. Ne moremo biti odvisni od njih, ker so zelo počasni. Ne želimo valiti krivde nanje, a stanje meče slabo luč na občino.«
Zavod krivi tudi vandale
V zvezi z vzdrževanjem gozdne učne poti smo vprašanja nato naslovili tudi na Zavod za gozdove. Kot nam je povedal vodja murskosoboške območne enote Štefan Kovač, naj bi bila gozdna učna pot vidnejše obnove deležna najprej leta 2019, ko so obnovili učno postajo Analiza rasti drevesa, leta 2020, ko so uredili vremensko postajo in tudi postajo Orgle dišav, leta 2021 so obnovili učno postajo Gozd in voda, letos pa naj bi obnovili še postajo Prehranjevalne verige in pedološko jamo.
»Tudi postaja Ptiči na Goričkem je bila obnovljena, za zvočnost pa kljub poskusom nismo našli več mojstra, ki bi zadevo znal popraviti. Še bomo poskušali.« Če v celoti pogleda na stanje objektov na poti, Kovač ugotavlja, da to ni slabo, bi pa lahko bilo boljše, prizna. »Velikokrat je stanje izraz obnašanja ljudi, ki tja zahajajo. Odtrgane ročice pri Orglah dišav so recimo čisti vandalizem, vsako leto nekdo zlomi eno ali dve. Najlažje je kritizirati, pa ne videti, da gre za posledice našega ravnanja,« je bil jasen.
Dodal je še, da si v zavodu želijo, da bi bila učna pot funkcionalna, tudi za občino, pravi, ne more povedati, da si ne prizadeva, da bi zadeve delovale, a se dejansko zatika pri mojstrih, ki ne želijo prevzeti tega dela ali pa ne najdejo ustreznih rešitev. Za nekatere stvari, kot sta nakup novih ročic in sprotno dolivanje eteričnih olj pri Orglah dišav, pa bi občina lahko poskrbela sama, meni Kovač. Po objavi članka v Vestniku so nam z občine sicer sporočili, da Orgle dišav spet delujejo.
Idej veliko, a jim manjka pomočiPred kratkim je Občina Kuzma dodatno naročila tisk zloženke o gozdni učni poti, ki je obiskovalcem na voljo v vseh večjih turističnoinformacijskih centrih. »Zavedamo se poslanstva na turističnem področju. Vemo, da je tromeja naš adut, vendar nam žal vse ne uspeva, saj so posamezne aktivnosti odvisne tudi od drugih. Nekako v zadnjih tridesetih letih, po mojem mnenju, ni zadostnega napredka na področju turizma. Pričakovali bi večji 'preboj' in večjo učinkovitost posameznih organizacij pri razvoju turizma v Pomurju, ki naj bi bil, vsaj tako pravijo naši politiki, 'razvojni bum', pa žal tega še ne dosega,« meni Milan Matiš.Občina Kuzma ima v zvezi z gozdno učno potjo veliko idej in načrtov. Prav zdaj vzpostavljajo gorskokolesarsko pot na desni strani gozdnatih površin. Načrtujejo, da bi spodnji del tromeje uredili z vsaj osnovno infrastrukturo, torej z napeljavo vodovoda in elektrike. »Prav tako na vrhu tromeje, kjer bi morda vzpostavili razgledni stolp, vendar se vse nekako zatika pri državnih organih, kar se tiče sprejema in umestitve te ideje v občinski prostorski načrt. Skratka idej je veliko, le 'pomoč' od drugih nam manjka.« Kot še pove Matiš, ponuja pot predvsem v zadnjem času posameznim obiskovalcem, rekreativcem in pohodnikom dovolj vsega za obisk, torej za sprostitev v naravnem in neokrnjenem okolju. Temu pritrjuje tudi dejstvo, da je tromeja vse leto dobro obiskana.