»Gradbeni trg v Sloveniji je ponovno oživel in čutiti je zmeren optimizem. V Sloveniji pričakujemo nekaj novih infrastrukturnih naložb, ki bodo pozitivno vplivale na slovensko gradbeno panogo,« pravi član uprave Pomgrada Kristian Ravnič, ki pojasnjuje, da tržni potencial na domačem trgu predstavljajo predvsem investicijska vlaganja zasebnega sektorja na področju visokih gradenj in večji infrastrukturni projekti na področju železnic ter projekti obnove državnih cest.
Država bi morala držati ravnovesje investicij
Največja težava v gradbeništvu je, pove, nepredvidljivo nihanje števila projektov, zaradi česar je načrtovanje na daljši rok izjemno težavno. »Letos se obeta velika gospodarska rast in pričakovanja razcveta gradbeništva so velika, toda ne vemo, kaj se bo zgodilo čez leto ali dve, vmes bomo dobili tudi novo vlado.« V družbi sicer menijo, da bi lahko država izboljšala strategijo na področju načrtovanja gradbenih investicij. »Država bi morala odigrati svojo vlogo in paziti na morebitno pregrevanje gospodarstva. Gradbeništvo je odličen multiplikator celotnega gospodarstva, seveda pa je potrebno pravo odmerjanje. Nekatere države se v tem obdobju, ko ima zasebni sektor velik investicijski zagon, umikajo, zato da lahko povečajo svoja vlaganja v infrastrukturo takrat, ko je zasebnih investicij manj. Na ta način se lahko enostavno ohranja ravnovesje, da ne prihaja do prevelikih in dolgih investicijskih padcev,« pravi Ravnič.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(V premislek) Pomembno je, kako živimo zdaj - ker za jutri nihče ne jamči
Kako je pravično, da nas trenutek slabosti, morda niti ne naš, stane vsega?
Letos v Pomgradu glavna promet in infrastruktura
V Pomgradu, ki ima več kot 600 zaposlenih, so v leto 2018 prenesli veliko poslov iz preteklega leta, kar družbi zagotavlja stabilno poslovanje, saj so imeli že ob začetku leta zagotovljenih 75 odstotkov del za izpolnitev letnega načrta. Komercialne aktivnosti družbe v Sloveniji so letos usmerjene na področji prometa in infrastrukture, na katerih se obetajo nekateri večji investicijski projekti, ki so za Pomgrad kot eno največjih gradbenih podjetij v državi zelo zanimivi. »Verjamemo, da lahko pri njih, glede na svoje reference, velikost, opremljenost in znanje, igramo pomembno vlogo,« pravi Ravnič.
Sicer bo družba letos med drugim sodelovala pri dokončanju nove tovarne za avtomobilsko multinacionalko Magna, gradnji trgovine Ikea v Ljubljani, tovarne Lek na Prevaljah, stanovanjskih blokov na Švedskem, posodobitvi železniške infrastrukture na progi Poljčane–Slovenska Bistrica, prenovi mostu na Ptuju, gradnji vodovoda v Podvelki in Radljah ter pri dokončanju gradnje južne obvoznice v Murski Soboti. Skupna vrednost omenjenih projektov je kar 81,7 milijona evrov.
Kje so vsi brezposelni?
V Pomurju deluje kar nekaj manjših gradbenih podjetij, ki so uspešno našla svoje tržne niše. Ena takih je družba Dengrad od Grada, v kateri največ gradijo manjše objekte za zasebne naročnike po Pomurju in v Avstriji, ne bojijo pa se niti večjih projektov, tako trenutno sodelujejo pri gradnji bloka s 44 stanovanji v Murski Soboti in pri gradnji dveh stanovanjskih blokov v Leobnu v Avstriji. Skupna vrednost omenjenih projektov je okoli šest milijonov evrov. Direktor Denis Rajbar meni, da je trenutno stanje na področju gradbeništva boljše kot v prejšnjih letih, veliko težavo vidi le na področju usposobljene delovne sile. »Ni kakovostnih in izobraženih gradbenih delavcev, zato smo primorani težavo reševati s pomočjo delavcev iz Bosne in Hercegovine. V Mariboru se trenutno na srednji gradbeni šoli iz celotne pomurske regije za zidarja učita samo dva dijaka, oba sta pri meni na praksi. Dela je veliko, kadra pa ni.« V panogi še sicer občasno nekoliko šepa pri plačilih, sicer so se druge zadeve uredile, pravi Rajbar, ki ima 35 zaposlenih. Pri javnih infrastrukturnih projektih ne sodelujejo, saj, pravi, še naročila zasebnih strank komaj dohajajo.
Težave glede kadrov opaža tudi Petra Weindorfer, direktorica gradbenega podjetja GMW iz Turjanec s 70 zaposlenimi: »Imamo velike težave pri pridobivanju kadrov, recimo zidarje in tesarje je izredno težko dobiti. Zatika se že pri navadnih gradbenih delavcih, pa zanje nimamo posebnih zahtev, samo voljo do dela morajo imeti. Sprašujem se, kje so vsi brezposelni, ki jih je domnevno toliko v državi.« Med večje projekte družbe v zadnjem času sodi gradnja mrliške vežice v Apačah in ceste med Gibino in Razkrižjem.
Weindorferjeva pravi, da se je letos nekoliko povečalo povpraševanje, pri tem družba dela predvsem za občine in direkcijo za infrastrukturo. »Mogoče se v tem pogledu pozna vpliv bližajočih se lokalnih volitev, veča se sicer tudi povpraševanje fizičnih oseb po urejanju okolice.«
