Na plenarni seji državnega zbora, ki je potekala v iztekajočem se tednu, je uvodni del, v katerem lahko poslanci s vprašanji soočijo vlado, ponovno izkoristil tudi pomurski poslanec Jožef Horvat iz vrst Nove Slovenije, ki ga je zanimalo, kako napreduje projekt gradnje nasipov ob reki Muri. Kot je znano, projekt zajema gradnjo okoli 40 kilometrov nasipov, za to pa je zagotovljenih približno 50 milijonov evrov iz načrta za okrevanje in odpornost, toda pristojni se že dlje časa vrtijo v začaranem krogu pri usklajevanju trase zaradi potrebnih posegov v naravo ali na kmetijska zemljišča.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Nasipi ob reki Muri še pred letom 2026? Tako pravi Alenka Bratušek
Ministrica Alenka Bratušek, kljub temu da trasa še ni povsem usklajena, postregla s spodbudnim odgovorom poslancu Jožefu Horvatu.
"Imamo dokument iz aprila 2023 z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki pravi nekako v smislu, da kmetijskih zemljišč ne damo. Ker so občine, tudi moja občina Črenšovci, že dosegle neko soglasje z lastniki gozdov ob reki Muri, to pomeni, da je treba traso postaviti na gozdnih površinah, ne na prvovrstnih kmetijskih površinah. Ta soglasja so dejansko že dosežena. Če pa gremo s traso nasipov na kmetijska zemljišča, mora konkretno naša občina Črenšovci dobiti okrog 1600 soglasij. Potem smo že davno v letu 2026 in bodo propadla sredstva iz načrta za okrevanje in odpornost," je kmetijski ministrici Mateji Čalušić dejal Horvat in jo pozval, ali lahko da zagotovila, da se bo ta pomemben projekt izvedel. Slednja je poslancu povedala, da vseh kmetijskih zemljišč "najbrž v celoti ne bo mogoče ohraniti", sicer pa da na ministrstvu čakajo konkretne predloge, kako naj bi trasa in lokacija trase izgledala. "Ko bo prišlo do teh predlogov, se bomo potem usedli za isto mizo," je povedala kmetijska ministrica.
Brez kompromisov rešitev le državni prostorski načrt
V nadaljevanju jo je bistveno dopolnil minister Jože Novak, v čigar resor spada tudi direkcija za vode, ki je naročnik celotnega projekta. Kot je priznal, je trasa na zgornjem delu od Veržeja proti avstrijski meji več ali manj urejena, povsem drugače pa je od Veržeja navzdol, kjer gradnjo prostorsko dovoljujejo različni prostorski načrti in še to ne povsem. "Tu imamo tri glavne sogovornike ali javne interese. Eden je popoplavni varnostni vod na našem ministrstvu, imamo Naturo 2000 ali tudi varovanje narave na tem področju, seveda celo z evropskim predpisom, in imamo varstvo kmetijskih zemljišč," je naštel Novak in poudaril, da bo gradnja lahko stekla, če pride do kompromisa, v nasprotnem primeru je edina rešitev državni prostorski načrt.
"To pa pomeni najprej tisto, kar bi že itak morali narediti pred desetletji, to je celotno Muro urediti z vsemi izhodišči. Ker je Mura, jasno, tudi eden izmed virov, za kmetovanje, je konec koncev ne smemo poglobiti, da ne bo suše in ne smemo dvigniti, da ne bi poplavljala. Dejansko potrebujemo to vodo tudi za kmetijska zemljišča. Predlagal sem občinam in vsem deležnikom, da pridemo zdaj do kompromisa in bomo lahko tudi sporazumno šli naprej po tem delu, če ne, preostane edino še državni prostorski načrt, kar pa potegne za sabo najmanj dve leti resnega načrtovanja," je obrazložil minister. To pomeni, da bi se v tem scenariju lahko bržkone poslovili od evropskih sredstev, saj bi rok - junij 2026 - stežka ujeli, tolikšnih sredstev pa prav gotovo ne bi bili sposobni zagotoviti sami. Celoten projekt bi bil za nedoločen čas pospravljen v predal, večji del obmurske pokrajine pa poplavno ogrožen.
Spomnimo, da je direktorica direkcije za vode (DRSV) Neža Kodre lanskega septembra na seji sveta pomurske razvojne regije županom napovedala, da bodo predvidoma do konca leta 2023 pridobili vso potrebno projektno dokumentacijo, že do konca novembra pa naj bi bile usklajene vse trase in pridobljena soglasja za gradnjo. Bratuškova je nato novembra, ob poslanskem vprašanju Horvata, v državnem zboru izrazila stališče, da je leto 2026, ki je skrajni rok za izvedbo zaradi sredstev iz načrta za okrevanje in odpornost, »absolutno predaleč«. Izrazila je pričakovanje, da bodo še zadnja soglasja in zemljišča v okviru projekta pridobili v prvi polovici leta 2024. Nato bi lahko začeli graditi ter projekt po njenih napovedih dokončali najpozneje v letu 2025. Danes je videti, da še vedno ni prišlo do bistvenih premikov na delih trase na območju Razkrižja in Ljutomera ter na najdaljšem odseku na območju občin Beltinci, Črenšovci in Lendava.
Minister za naravne vire in prostor Jože Novak bo sicer na to temo konec februarja ali v začetku marca obiskal Pomurje, v okviru obiska pa bodo načeli še eno pomembno regijsko temo - sebeborski zadrževalnik, ki je pogoj za gradnjo vzhodne murskosoboške obvoznice.