Še letos naj bi bila zaključena gradnja nove stavbe na območju nekdanjega Muralista, ki bo služila hrambi arhivskega gradiva, ki se nanaša na Pomurje. Čeprav je bilo iskanje potrebnih sredstev dolgotrajno, poleg tega se je ocenjena vrednost precej zišala, je prejšnja vlada konec leta 2021 zagotovila več kot 5,3 milijone evrov za projekt in za izvedbo v okviru ministrstva za kulturo.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Zaradi vročine na delovnem mestu letno umre 19 tisoč ljudi
Podnebne spremembe ustvarjajo množico nevarnosti, zaradi katerih bi bilo lahko prizadete 70 odstotkov svetovne delovne sile, v najnovejšem poročilu ugotavlja Mednarodna organizacija dela (ILO).
Kmalu po gradnji je bilo ugotovljeno, da je potrebno zaradi slabe statike obstoječi objekt v celoti porušiti, a zdaj naj bi šlo vse po načrtih in bi najpozneje v drugi polovici leta 2024 novo zgradbo, ki jo gradita izvajalca VG5 in Lesnina MG oprema, predali svojemu namenu. Okoli 1,7 tekočega kilometra prekmurskega arhivskega gradiva različnih javnopravnih oseb, gospodarskih družb, društev, posameznikov in družin, ki je bilo do leta 2013 shranjeno v Dolini pri Lendavi, v Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota pa je bila možna njegova uporaba, bo tako lahko prišlo "domov". Z odprtjem novega objekta v Murski Soboti pa bodo zgodovinski dokumenti, ki so zelo pomembni za kulturno dediščino regije, bolj pogosto in hitreje dostopni za raziskovanje, s čimer se bo posledično lahko povečal tudi interes za raziskovalno delo ter posredovanje vedenja o kulturni dediščini mlajšim generacijam v regiji. Novo urejeni prostori bodo zajemali opremljena arhivska skladišča, čitalnico, predavalnico, razstavišče, knjižnico, delovne prostore, razpraševalnico, konferenčno sobo in ostale prostore, izvedba projekta pa predvideva tudi tri nove zaposlitve, in sicer enega arhivista ter dveh arhivskih tehnikov.
Ministrstvo možnosti ne izključuje
Lanskega novembra si je ob obisku Murske Sobote nastajanje arhiva ogledala ministrica za kulturo Asta Vrečko, od katere v regiji sedaj pričakujejo, da bo dala zeleno luč novemu samostojnemu zavodu, čeprav je bilo mišljeno, da bo pravna oblika pomurskega arhiva zgolj enota Pokrajinskega arhiva Maribor. Predlog vladi za ustanovitev samostojnega zavoda, ki bo skrbel za arhiv Pomurja, je podal pomurski poslanec Jožef Horvat iz vrst Nove Slovenije, ki se pri tem sklicuje na strokovne utemeljitve nekdanje direktorice Pomurskega muzeja Metke Fujs. Slednja je namreč leta 2021 v dokumentu z naslovom "Pregled institucij, ki izvajajo javno službo varovanja kulturne dediščine, arhivov in knjižnic na območju Pomurja in možne perspektive razvoja", ocenila, da bi bila to najboljša pot.
"Za lažje pokrivanje celotnega terena, združevanje arhivskega gradiva iz različnih nstitucij, strokovno sodelovanje in usklajevanje dejavnosti in na koncu koncev za profiliranje Pomurja kot celovite regije, bi bilo smiselno že ob začetku delovanja enote v Murski Soboti načrtovati ustanovitev samostojnega regionalnega arhiva za Pomurje ali Pokrajinskega arhiva Murska Sobota, ki bo hranil arhivsko gradivo iz območja vseh štirih upravnih enot Pomurja (UE Murska Sobota, UE Lendava, UE Gornja Radgona, UE Ljutomer) in tudi prevzemal gradivo ustvarjalcev iz celotnega območja kakor to določa Zakon o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih ," je med drugim navedla v dokumentu.
In kaj pravijo na ministrstvu glede pobude, katere uresničitev je vendarle pogojena tudi z določenimi sredstvi in kapitalom, potrebnim za ustanovitev novega zavoda? "Ustanavljanje samostojnega arhiva v Murski Soboti je v tem trenutku preuranjeno. Zaključena investicija je namreč pogoj za vzpostavitev optimalnega delovanja Enote Pokrajinskega arhiva Maribor v Murski Soboti," pojasnjujejo na kulturnem ministrstvu, kjer pa dodajajo, da vendarle ne izključujejo možnosti, da bi se kasneje ta enota lahko preoblikovala tudi v samostojen javni zavod.
