Pred natanko 75. leti, in sicer 5. januarja leta 1945, so Kozaki na Grlavi v ljutomerski občini obkolili takratno Prelogovo domačijo, eno največjih partizanskih postojank na širšem območju. V poslopju so bili poleg gospodarja, gospodinje in hčerke tudi štirje partizani, ki so na poziv k predaji odgovorili z orožjem. V boju, med katerim je bila domačija tudi požgana, so življenje izgubili trije partizani ter gospodar in gospodinja, pobegniti je uspelo je le hčerki Stani.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(V premislek) Pomembno je, kako živimo zdaj - ker za jutri nihče ne jamči
Kako je pravično, da nas trenutek slabosti, morda niti ne naš, stane vsega?
Ob obletnici je potekala slovesnost ob spominski plošči na današnji sicer Bunderlovi domačiji, ki se je med drugim udeležil tudi predsednik državnega zbora Dejan Židan. Osrednji govornik je bil podžupan Občine Ljutomer Niko Miholič. »Dejanje, ki so ga takrat izvedli Prelogovi, je več kot le častno in pogumno. Gre za prleške heroje. Zaslužijo si več, kot le enkratni spomin ob spominski plošči. Namreč vsa dejanja prleških herojev nad nemškim okupatorjem bo potrebno še dodatno ovekovečiti, saj so se v večini primerov bojevali v neenakopravnem položaju. Bolj ali manj je šlo za boj med štirimi ali petimi partizani proti celotnemu nemškemu vojaškemu vodu,« je poudaril Miholič.
Nadaljeval je: »Česar smo se Slovenci takrat lotili in uspeli je zgodovinsko nepredstavljivo, zato smo upravičeno lahko še danes ponosni. Dodatno ovekovečiti pa je potrebno omenjene dogodke, ker se danes pozablja na herojstvo tistega časa. Danes imamo politiko, ki želi tisti čas, torej zgodovino, reinterpretirati. Večni boj med rdečimi in belimi je prišel danes tako daleč, da imamo mlade Slovence, ki se na določenih prireditvah oblečejo v domobranske uniforme. V uniforme, katere so nosili vojaki, ki so neposredno sodelovali s sovražnikom in prisegli Hitlerju. V uniforme, ki so takrat sodelovale s sovražnikom, ki je obkolil Prelogovo domačijo. Kako smo lahko pustili, da je prišlo do tega? Kako smo pozabili, da je Narodnoosvobodilni boj bil združenje različnih političnih skupin z enim jasnim ciljem, in sicer osvoboditev Slovencev. Vse ostalo je povojni čas in drugo obdobje slovenske zgodovine.«
Ljutomerski podžupan je po nagovoru z Židanom in predsednico Krajevne skupnosti Krištanci, Šalinci in Grlava Slavico Sunčič in častno stražo Slovenske vojske na spominsko ploščo položil lovorjev venec.
