»Naša kmetija je bila nekoč običajna živinorejska kmetija,« pravi Miroslav Korošak, ki jo je pred skoraj tremi leti obogatil z dopolnilno dejavnostjo. Danes jih številni poznajo pod imenom Mesnine Korošak in imajo lastno vzrejo, lastno klavnico in lastno predelavo mesnih izdelkov. Na kmetiji vzrejajo samo še svinje in ovce, obdelujejo pa tudi sedem hektarjev zemljišč in vinograd z 2500 trsi.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(Senčna stran praznika dela) Država ne spoštuje svojih delavcev, stavka belih ovratnikov v posmeh socialni državi
V senci številnih dogodkov ob 1. maju, ki kažejo na priljubljenost praznika dela med ljudmi, se je odvijala več kot stoti dan stavka zdravnikov in zobozdravnikov ter več kot sedemdeset dni stavka operaterjev na številki za klic v sili 112. Od januarja stavkajo še zaposleni na upravnih enotah, ti s 15. majem napovedujejo zaostritev stavke s prekinitvijo dela s srede na vse delovne dni in na opravljanje samo nujnih nalog.
Bil je velik investicijski zalogaj
Trenutno imajo registrirano tako klavnico kot peko in predelavo mesa. »Za klavnico imamo pridobljen »ovalni žig«, ki ga izdaja veterinarska uprava RS, za neomejeno klanje živali ter za promet s svežim mesom,« razloži. To pomeni, da je v njihovi klavnici ob vsakem zakolu prisoten uraden veterinar in jim omogoča prodajo svežega mesa tudi v tujini. »A trenutno ne rabimo tujine, ker imamo dovolj dela doma. In niti nočemo postati industrijski mesarji, ampak ostati kmetje,« pravi Miroslav, ki si je na domačem dvorišču iz prostorov starega hleva uredil klavnico, prostor za predelavo in tri hladilnice. Uredili so tudi manjšo prodajalno, ki je zelo dobro obiskana. »Dokler bo na dvorišču tako dobra prodaja, ni potrebe da svoje izdelke prodajamo še drugje,« meni.
Začetna investicija je bila okoli 140.000, niso pa prejeli nobene subvencije. Letno v klavnici tako zakoljejo za lastne potrebe trženja in tudi kot storitev zakola za rejce iz lokalnega in širšega področja okoli 1400 pujsov. Sami imajo trenutno 25 plemenskih svinj, v primeru povečanega povpraševanja pa jih odkupijo od okoliških kmetov. »Sam nisem izučen mesar, je pa to sin Marko, ki je tudi zaposlen doma in bo kmalu prevzel kmetijo« je ponosen Miroslav.
Znani so predvsem po pečenem odojku
Do ideje o peki odojka v krušni peči je petdesetletni Miroslav Korošak prišel, ko je pred leti na kmečke turizme v Belo Krajino vozil mlade prašičke. »Tam je to tradicija in meni se je zdelo zanimivo. Potem sem pa dal narediti peč in počasi pričel s preizkušanjem,« je obrazložil. Najprej ni planiral, da bi pečene odojke imel za prodajo. » A se je posel sam odprl, čeprav so se mi ob začetku vsi smejali.« Pečejo predvsem za gostilničarje, kmečke turizme, nemalokrat pa si jih stranke zaželijo tudi ob praznovanju rojstnega dneva, ob rojstvu otroka in ostalih posebnih priložnostih. Največ dela imajo sobotah, še posebej pa v času trgatev in ob koncu leta, ko so ob koncu tedna spekli tudi več kot petdeset odojkov.
»Lansko leto smo v krušni peči spekli in prodali skupno okoli 400 odojkov. Pečejo se 5 ur, to je s pripravo vred. Naenkrat se jih lahko v krušni peči speče osem«, je razložil in pokazal notranjost dveh krušnih peči.
Poleg pečenega odojka svojim strankam nudijo številne predelane izdelke iz domačega svinjskega mesa - ocvirke, zaseko, sveže klobase, domačo salamo, meso iz tunke, prekajena rebra, čevapčiče itd. Po naročilu pa pripravijo tudi narezke. Pri njih se ustavljajo številne stranke, tako iz okolice, kot turisti iz bližnjih term, ki si pridejo po izdelke pred odhodom domov. »Pri njih dobim najboljše meso iz tunke, točno tako. kot so jo delali nekoč,« nam je povedala Tjaša iz Veržeja, ki je prišla po naročen narezek. Zadovoljstvo strank pa je tisto, kar jim pomeni največ.
