Hidroelektrarne na Muri: reka pravi "Ne jezite me"

Ob tej priložnosti so pripravili in predstavili tudi elaborat Biosfera, ne hidroelektrarne – razvojna in trajnostna priložnost v prostoru reke Mure. Prispevke so prispevali različni strokovnjaki in posamezniki iz civilnih, političnih in strokovnih skupin ter posamezniki, ki se že od začetka zavzemajo za Muro. Koordinator in aktivist Tine Mlinarič, ki je sodelujoče poimenoval kar neformalna koalicija za Muro, je predstavil osnovna izhodišča ter izzval zbrane, naj o povedanem in zapisanem razmislijo in podajo svoja mnenja, potem pa bodo dopolnjeni elaborat posredovali pristojnim ustanovam.

Biosfera nam mora biti v izziv, tako v gospodarstvu, kmetijstvu, turizmu in še kje, je menil Milan Kerman, župan občine Beltinci. Povedal je, da to prinaša nek nov režim v okolje ter da je potrebno z Muro in okoljem delati kontrolirano in naravi prijazno. »Mura s sabo nosi energijo in ima tudi moč, s katero moramo ravnati previdno.« Ne nasprotuje temu, da se ne bi smelo te energije izkoriščati, prepričan pa je, da je potrebno najti ustrezne tehnične rešitve in pridobivati energijo na manj brutalen način. Pri tem pa spomni na misel, da Mura pravi jezite me, ker se bom maščevala.

Ena od možnosti, da ne bi toliko razmišljali o dodatnih elektrarnah v Sloveniji pa je, da se zmanjša poraba električne energije. O tem v svoje prispevku razmišlja okoljski aktivist in gradbenik Stojan Habjanič. Kot možne primere navaja to, da bi v vseh gospodinjstvih v Sloveniji zamenjali električne naprave in svetila z zelo varčnimi in s tem prihranili toliko energije, da ne bi bilo potrebno graditi osem novih elektrarn na Muri, ali da bi ogrevanje tople vode z bojlerji nadomestili s toplotnimi črpalkami. Za zadnje pa se porabi tretjino električne energije, kot je potrebna zdaj.

Če boste na lokalnim nivoju proti elektrarnam, ni vlade, ki bi lahko to spremenila, je že pred leti domačinom obljubil Dejan Židan, aktualni kmetijski minister, in to so si naravovarstveniki tudi zapomnili. Ob tej priložnosti pa jim je povedal, da je glas proti elektrarnam na reki Muri tudi del koalicijske pogodbe ter dodal, da pa s tem Mura nikakor ni rešena, dobili so le dodatna štiri leta. Dejstvo pa je, da tudi v dokumentu o biosferi možnost izrabe reke Mure za hidroenergijo ni izvzeta oziroma izključena.

Goran Šoster, direktor Prleške razvojne agencije, pa se je v svojem razmišljanju osredotočil na Muro in možnosti regionalnega razvoja. »Mi v regiji ne moremo ali ne znamo razmišljati strateško, ampak pri pisanju in uresničevanju programov zapadamo v letargijo pragmatizma v smislu, da vsak želi biti všečen, s stihijskimi vsebinami pa je tudi razvoj regije stihijski.« Razvojni programi po njegovem mnenju ne morejo biti spisek želja vseh, ker takim zapisom običajno manjka strateških odločitev in včasih je komu potrebno reči ne.

"Nam manjka korajže, volje in tudi znanja,« še pove. Poudaril je še, da upravljanje reke in porečja Mure zahteva celostni pristop ter usklajevanje med ekonomskimi, socialnimi in okoljskimi interesi. Predvsem pa je pomembno, da se ne da preveč besede enemu, saj gre to na račun drugega. To pa utemelji s tem, da če se da prevelika moč naravovarstvenikom, se lahko na primer prepreči dostop do Mure lokalnemu prebivalstvu, katerim je ta reka stoletja pomenila vir preživetja.