V Renkovcih je ta mesec vrata odprla Hiša gibanice. Urejena je v prostorih zavoda za razvoj lokalnih skupnosti Hudo dobro, kjer so pred dvema letoma pod blagovno znamko Hudo začeli peči in prodajati kekse, krekerje, razvijati lastne recepture in izdelke iz sadja, predvsem iz jabolk iz visokodebelnih sadovnjakov. Zatem je sledila ideja o predstavitvi zgodb, ki se skrivajo za pripravo tradicionalnih pogač. Kot je mogoče sklepati iz imena, sta v ospredju prekmurska in prleška gibanica. »Za zdaj zastopamo ti dve, naš cilj pa je, da bi pisali zgodbo vseh gibanic. Začeli smo skromno, ker se je treba postaviti na trdne temelje,« pove direktorica Mojca Makovec Haložan.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Kulturno društvo Hetes iz Genterovec zaznamovalo poseben jubilej
Krožek ročnih del deluje že dvajset let.
V Hiši gibanice sladici ne le pripravljajo in pečejo, ampak je njihov namen širši. »Gostom želimo povedati, zakaj so gibanice take, kot so, in zakaj se razlikujejo med seboj. Začeli smo raziskovati in ugotovili zanimive zgodbe. Povsod gibanico dobimo na mizo, da bi kje ljudem povedali več, jim dali kulinarično izkušnjo, tega pa še ni bilo. Mi smo v tem videli priložnost in to oblikovali v turistično doživetje.« Prve skupine so jih že obiskale, tako iz Slovenije kot iz drugih evropskih držav. Za zdaj sprejemajo le napovedane skupine, prihodnje leto v času okoli velike noči pa bodo ponudbo razširili še na individualne goste. »Pri tistih, ki gibanic ne poznajo, je zaznati veliko presenečenje nad tem, da sta prekmurska in prleška tako različni, če ljudi loči le reka Mura.« Navdušita jih tudi avdiovizualna predstavitev in socialna nota zaposlovanja invalidov. Skupina Hudo dobro namreč teži k lokalnemu izvoru, tradiciji, ročnemu delu in spoštovanju dela ranljivih skupin oziroma invalidov. Zaposlenih imajo devet oseb, od tega so tri mentorice.
Projekt z dušo
Po besedah direktorice goste najbolj presenetijo informacije o sestavinah, njihovi zakoreninjenosti v naši kulturi in zgodovini, pa tudi priprava. »Ko jo dobijo na krožniku, imajo občutek, da je težka in težko prebavljiva, potem pa naletijo na rahlost. Gre za spretnost gospodinj, da so sestavile sladico, ki je kljub sočnim in močnim sestavinam rahla.«
Najboljši odziv obiskovalcev je zato tišina, ki nastane po prvem okušanju sladice. Takrat se vsi okusi povežejo in zavejo se, da je gibanica vredna greha. To potrdi tudi nakup sladice ob odhodu. Hiša gibanice ima pridobljen certifikat za prekmursko gibanico, sodelovali so tudi z društvom Kelih iz Ključarovec in se udeležili tekmovanja v pripravi prleške gibanice. »Zgodba gibanice je tako kot sladica sama kompleksna in sestavljena. Tudi naša zgodba se razvija po plasteh. Recimo, da smo sedaj pri prvi plasti, za razvijanje pa nas jih čaka še ogromno. Idej je ogromno, pa tudi potencial je, kajti večina ljudi ceni lokalne sestavine in ročna dela,« pove Makovec Haložanova in doda, da se sedaj posvečajo promociji produkta na slovenskem tržišču.
Zavedajo se, da kljub poglobljeni raziskavi ozadja gibanic še niso ugotovili vsega. »Marsikaj je še zakrito, ker gre pogosto za zgodbe, ki so se prenašale med babicami, mamami na hčere in so ostale v ozkem krogu domačije. So pa te zgodbe dragocene in bodo sčasoma prišle do nas. Lepo bi jih bilo ohraniti in morda tudi zapisati,« razmišlja direktorica. Hišo gibanice so vzpostavili z lastnimi sredstvi, ker gre za projekt z dušo, v katerega je bilo vloženega veliko truda in dela, pa pravi, da ga ni mogoče ovrednotiti.
V Renkovcih lahko gosti kupijo tudi izdelke Hudo dobro, med drugim jabolčno čežano, krhlje, ki jih sušijo v lastni sušilnici, na tržišče pa so dali še en inovativni produkt eko sadne trakce. Izdelki so namenjeni za butične prodajalne po Sloveniji, dogovarjajo pa se tudi z večjimi trgovci. »Lokalne zgodbe in sodelovanje z drugimi so nam pomembni. To je navsezadnje okolje, v katerem živimo in v katerem nas podpirajo,« je še rekla Mojca Makovec Haložan.
