Evropska agencija za varnost hrane v osemnajstih evropskih državah, med drugim tudi v Sloveniji, izvaja kampanjo za zajezitev širjenja afriške prašičje kuge (APK). Pri nas doslej še ni bilo nobenega primera obolele živali, smo pa del tako imenovane skrb vzbujajoče regije zaradi bližine držav, kjer se že srečujejo s to nalezljivo virusno boleznijo. Od januarja letos je v Sloveniji razglašena visoka stopnja ogroženosti zaradi APK, zato je bil sprejet tudi zakon o nujnih ukrepih zaradi APK. »To je zelo pomembno, saj zakon zajema del, ki govori o preventivi, in del, ki govori, kako ravnati v primeru pojava bolezni. V tej fazi je najpomembnejše ozaveščanje rejcev, lovcev, veterinarjev in potnikov. Na letališčih in ob avtocestnih odsekih so opozorilne table, ki prepovedujejo odmetavanje hrane, predvsem ostankov sendvičev, v naravo.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Dobro vino je še vedno cenjeno, ocenjujejo v Vinogradništvu Kolarič
Družina Kolarič je prve trte zasadila daljnega leta 1946. Na sedmih hektarjih vinogradov pridelujejo dvanajst sort, posebej ponosni so na svojo penino.
Smo pa del tako imenovane skrb vzbujajoče regije zaradi bližine držav, kjer se že srečujejo s to nalezljivo virusno boleznijo.
Alfa in omega za domače prašičerejce pa je biovarnost, zato se tudi naš zavod aktivno vključuje v kampanjo. Za medije pripravljamo obvestila, strokovne članke in nasvete, izvajamo predavanja, aktivno smo sodelovali pri pripravi omenjenega zakona in pravilnikov, ki so pomembni za APK, prav tako povsod poudarjamo pomen biovarnosti,« pove o preventivnih ukrepih Branko Belec, specialist za prašičerejo pri Kmetijsko-gozdarskem zavodu Murska Sobota. Poleg Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) so v kampanjo vključene še druge strokovne službe in organizacije.
Pred poginom imajo prašiči povišano telesno temperaturo, zavračajo krmo, so apatični, pospešeno dihajo, na koži se lahko pojavi rdečina.
Smrtnost okuženih živali je stoodstotna
Virusna bolezen nima specifičnih znakov, nanjo pa lahko pristojni posumijo zaradi velikega števila poginulih živali vseh kategorij. »Domače živali lahko poginejo še pred pojavom bolezenskih znakov, ki se kažejo v različnih oblikah. Pred poginom imajo prašiči povišano telesno temperaturo, zavračajo krmo, so apatični, pospešeno dihajo, na koži se lahko pojavi rdečina, vidna je predvsem na vršičkih uhljev, na repu in na spodnjih delih okončin, prsih in trebuhu. Pred smrtjo se pojavijo tudi motnje v gibanju. Pri divjih prašičih je klinični znak pogin večjega števila prašičev na nekem območju,« pojasnjuje Belec. Smrtnost živali je stoodstotna, saj je bolezen neozdravljiva.
V primeru hitrega širjenja na večja območja ali farme lahko APK uniči slovensko prašičerejo in vse, kar je z njo povezano.
Ker zdravila ni, je edini učinkoviti način za preprečevanje njenega širjenja pokol obolelih živali, kar pomeni veliko gospodarsko škodo tako za rejce kot gospodarstvo. »Določiti je treba okuženo območje s polmerom najmanj treh kilometrov in ogroženo območje s polmerom najmanj deset kilometrov. Na tem območju so prepovedani premiki domačih živali in njihovih proizvodov na gospodarstva in z njih, prav tako se znotraj teh območij v rejah domačih prašičev redno opravljajo klinični pregledi in diagnostične preiskave,« razloži strokovnjak za prašičerejo.
Poleg pokola vseh prašičev na kmetiji so potrebni še drugi strogi ukrepi, pregledi živali, prav tako se omeji mednarodna trgovina z živalmi in mesom. »V primeru hitrega širjenja na večja območja ali farme lahko APK uniči slovensko prašičerejo in vse, kar je z njo povezano,« opozarja sogovornik. Sum na APK je obvezno treba prijaviti domačemu veterinarju ali najbližji veterinarski organizaciji, za vse nadaljnje postopke pa je pristojna UVHVVR.
Za prenos bolezni je lahko kriv tudi človek
Bolezen, ki za človeka ni nevarna, na nova in neokužena območja najpogosteje prinesejo okuženi divji prašiči, za prenos bolezni na daljše razdalje pa je kriv človek. Okužba se širi z neposrednim stikom med živalmi, posredno pa tudi z nezadostnim čiščenjem in razkuževanjem po stiku z okuženimi živalmi, trupli in vsem, kar je lahko prišlo v stik z virusom, kot so obutev, oblačila, oprema, vozila in podobno. »Nevarno je tudi krmljenje prašičev s pomijami, ki vsebujejo meso ali mesne izdelke okuženih živali. Krmljenje domačih živali s pomijami je tudi sicer prepovedano,« je še poudaril Branko Belec.