Hojs ocenjuje, da so očitki iz interpelacije bistveno preširoki, saj jih kar nekaj presega njegove pristojnosti in so v domeni vlade. Je pa spregovoril o očitkih glede vladanja z odloki. Kot je dejal, se je to začelo v času prejšnje vlade, ko je dva odloka sprejel tedanji minister za zdravje Aleš Šabeder, sedanja vlada pa se je odločila, da bo ukrepanje v času epidemije "spravila na višji nivo", tako da so odloke sprejemali na ravni vlade.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(S tribune) Norvežani so krivci za navijaško evforijo
Še sporočilo za NZS: Čeprav so Stožice razprodane, še vedno ne dihajo kot Bežigrad ali mariborski Ljudski vrt.
Spomnil je na odločitev ustavnega sodišča, da bi bilo treba nekatere ukrepe uveljavljati z zakonom, ob tem pa s prstom pokazal na državni zbor, ki še vedno ni sprejel sprememb zakona o nalezljivih boleznih. Glede sprejetih odlokov je dejal, da mu "niti za enega, ki ga je predlagal, ni žal". Vlada je namreč stremela k temu, da omeji število žrtev novega koronavirusa, pri čemer je prepričan, da so število žrtev zmanjšali za "stotine in stotine". Opoziciji pa je očital, da je ves čas minirala vladna prizadevanja za omejitev epidemije ter ji pripisal tudi odgovornost za polne bolnišnice in tudi številne smrtne žrtve.
Sam je sicer predlagal odloke, ki so omejevali gibanje in določali pogoje prehoda državne meje. Spomnil je na odločitev ustavnega sodišča, da je bila odločitev o omejitve gibanja skladna z ustavo. Po njegovem mnenju je bil ta ukrep pravilen, saj cepiv proti koronavirusu tedaj še ni bilo, edini ukrep zoper virus pa je bila omejitev druženja.
Spregovoril je tudi o protestih 5. oktobra in aktivaciji 9. člena zakona o nalogah in pooblastilih policije. Kot je dejal, je policija pred vrhom EU-Zahodni Balkan izdelala varnostno oceno in ocenila, da je treba "ta velik dogodek ustrezno zavarovati". V tednu pred dogodkom so namreč mnogi, ki so v preteklosti že izvajali nasilje, k temu spet pozivali. Pri tem je izenačil t. i. petkove in sredine protestnike, saj da gre "za isto osnovo, kako na nasilen način prevzeti oblast".
Sicer pa je policija po njegovem mnenju varovanje dogodka in ukrepanje v času protestov izpeljala izjemno odgovorno in profesionalno, za kar je policistom tudi čestital in tiste, ki so pri tem sodelovali, tudi ustrezno finančno nagradil.
Na očitke o politizaciji policije je zatrdil, da se s tem ni nikoli ukvarjal, pač pa da se je ukvarjal s tem, da bi imeli policisti višje plače in opremo ter da bili za svoje delo ustrezno nagrajeni. "V veliki meri mi je s sprejemom novega zakona to tudi uspelo," je zatrdil Hojs in spomnil, da bodo policisti januarja dobili višje plače. "Če pa je kdo v tej državi hotel politizirati policijo, sta to gotovo stranki LMŠ in SD," je poudaril Hojs in med drugim izpostavil udeležbo predsednika LMŠ Marjana Šarca na volilnem kongresu enega od policijskih sindikatov.
Odgovoril je tudi na očitke, da je policiste označil za "mevže in lenuhe". Po njegovih besedah gre za "medijske spine", saj da je bilo to namenjeno vodjem policijskih sindikatov. Opozoril je, da policistov niso bili pripravljeni pozvati k cepljenju ter da sploh ne opravljajo policijskega dela. V kolektivni pogodbi sicer piše, da imajo policijski sindikalisti možnost opravljanja sindikalnega dela več kot 50-odstotno, "toda ti gospodje že leta na delajo nič drugega kot sindikalno delo in to na račun davkoplačevalcev", je dejal Hojs in napovedal, da bo v kratkem predlagal aneks h kolektivni pogodbi.