Natančne letnice, kdaj se je hokej na travi v Sloveniji začel, nimamo. V glavnem se omenja leto 1948, ko ga je iz Zagreba v Ljubljano prinesel kapetan Šubat, obstajajo pa viri, ki dokazujejo, da se je hokej na travi v Ljubljani igral že pred prvo svetovno vojno. V Pomurje ga je iz Beograda, kjer je igral v času študija, prinesel profesor Evgen Titan leta 1957. Sekcija za hokej na travi je nastala pri soboškem Partizanu. Že istega leta in tudi naslednje leto so Sobočani presenetljivo osvojili prvenstvo Slovenije, kar je močno pripomoglo k popularnosti tega športa. Začetkov se dobro spominja Ludvik Zelko, dolgoletni športni delavec, hokejist, trener in tudi sodnik, ki je bil eden od učencev Evgena Titana. »Takrat je vsaka nova stvar hitro našla navdušence. Oprema in prostori so bili slabi, a smo se znašli,« pravi Zelko, ki je igral tudi v gimnazijski ekipi Elana, kasneje Enotnosti, v času študija v Ljubljani pa je igral za ekipo Kluba prekmurskih študentov in oživil ljubljanski hokej pri Slovanu. Po vrnitvi v Prekmurje je igral za HK Sobota, kmalu pa je prevzel tudi trenersko vlogo in vodil pionirski moštvi Bakovec in Dokležovja ter soboški Klub mladih. Leta 1971 mu je uspelo v okviru HK Pomurje (klub se je kasneje preimenoval v ABC Pomurka in nato v DŠR Murska Sobota) združiti najboljše igralce iz Prekmurja. Za HK Pomurje je tudi igral in ga vodil na tekmovanjih na ravni Jugoslavije, in sicer v zvezni ligi zahod in medrepubliški ligi ter na tekmovanjih za prvenstvo Slovenije in Pomurja vse do leta 1991.
Leta 1984 je začel uvajati dvoranski hokej in z ekipo petkrat postal prvak Slovenije ter zasedel prvo in drugo mesto v medrepubliški ligi. Za soboški klub je igral in ga vodil do leta 2006, naslednika pa niso našli, zato je klub trenutno v mirovanju. Poleg igranja in treniranja je deloval tudi kot sodnik na zvezni ravni. »Hokej je bil zelo pomemben del mojega življenja in nanj me vežejo lepi spomini. Kar pa se tiče prihodnosti, mislim, da bi morali poskrbeti, da bi nastal še kakšen center, kar bo sicer težko, je pa možno,« pove Zelko, ki je o hokeju na travi skupaj s Ferijem Maučcem napisal dve knjigi, svoje mesto pa je temu športu posvetil tudi v zborniku ob 100-letnici športne dejavnosti v Murski Soboti, ki je izšel leta 2020.
Izjemno dobri gostitelji evropskih tekmovanj
Krovna organizacija hokeja na travi in dvoranskega hokeja je Zveza za hokej na travi Slovenije (ZHNTS). Na letni ravni med drugim organizira državna tekmovanja, spodbuja razvoj mlajših kategorij, snuje ter izvaja razvojne projekte na nacionalni ravni in izvaja uradna izobraževanja za strokovne delavce v športu. Skrbi za priprave in nastope reprezentanc v hokeju na travi in hokeju v dvorani ter organizira evropska tekmovanja v Sloveniji.
Državno tekmovanje organizirajo v dveh panogah – hokeju na travi in hokeju v dvorani. Sezona državnega prvenstva v hokeju na travi se začne v septembru, ko izvedejo jesenski del z nekaj tekmovalnimi dnevi. Nato se tekmovanje v hokeju na travi začasno prekine in klubi se v zimskem času preselijo v dvorane. V decembru začnejo državno prvenstvo v hokeju v dvorani, ki je običajno sestavljeno iz štirih tekmovalnih dni. V januarju izvedejo finale državnega prvenstva v dvoranskem hokeju, ki je tudi najbolj atraktiven dogodek. Februarja se najboljši klubi udeležijo evropskih klubskih tekmovanj. Nato v aprilu hokejisti znova prekrižajo palice na zunanjih igriščih z umetno travo, ko se začne spomladanski del sezone v hokeju na travi. Ta se konča v juniju, ko se najboljši klubi odpravijo na evropsko prvenstvo v hokeju na travi. »Slovimo tudi kot izjemno dober gostitelj evropskih tekmovanj, vsi klubi prejemajo izjemne ocene. Vsako drugo leto pa potekajo tudi reprezentančna evropska prvenstva,« je povedala predsednica ZHNTS Sanja Zelko.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Prvi sneg zapadel tudi po nižinah
Na cestah velja večja previdnost.
Zelkova, tudi igralka, je vodenje ZHNTS prevzela leta 2015. Hokej igra že dvajset let, vse od osnovne šole. »Takrat je v Predanovcih potekalo evropsko prvenstvo za reprezentance za ženske do enaindvajset let in ogledala sem si prvo tekmo. Šport me je tako navdušil, da sem ves teden preživela ob igrišču in si ogledovala tekme. Nato sem šla na trening mladine in spoznala prve prijatelje. Za željo po napredovanju v tehniki in za motivacijo do igranja športa je poleg vrstnikov poskrbel tudi trener Vitomir Fujs. Na prvem treningu sem spoznala tudi svojega moža, zato je hokej na travi že takoj na začetku osvojil moje srce.« Vodenje ZHNTS je prevzela kot igralka, ki si je izjemno želela možnosti sodelovanja na mednarodnih prvenstvih. »V predhodnih letih je bilo vodstvo zveze precej nestabilno, pojavljali so se številni odstopi in ta nestabilnost v vodstvu je nekako onemogočala razvojne dejavnosti v športu, mednarodnega sodelovanja praktično ni bilo. Mlajši igralci, ki jim ta šport ogromno pomeni, smo si želeli, da bi imeli priložnost nastopiti v reprezentanci, da bi se lahko vzpostavil odnos s tujino, in to je bilo ključno vodilo, da smo takrat začeli delati v zvezi.«
HK Lipovci
Trenutno ZHNTS združuje tri hokejske klube, ki imajo vsak po približno 100 članov – Hokejski klub (HK) Lipovci, HK Triglav Predanovci in HK Moravske Toplice.
Lipovčani so se s hokejem na travi seznanili leta 1961, ko so sprva igrali za ekipo Beltinec pod imenom Partizan. Ekipo so sestavljali igralci iz celotnega beltinskega okoliša, kasneje pa so prevladovali igralci iz Lipovec. Beltinski klub je leta 1964 prenehal delovati in lipovski mladini je pripadla skromna hokejska oprema tega kluba. Na pobudo Jožeta Zvera so leta 1965 ustanovili HK Lipovci. Zver je v zelo kratkem času pridobil veliko igralcev, tako da se je ekipa že spomladi leta 1965 vključila v tekmovanje v pomurski ligi in 23. aprila tega leta na prvi tekmi že tudi dosegla prvo zmago. Ekipo iz Gornje Radgone je premagala z 2 : 1. Ker v Lipovcih sprva ni bilo primernega igrišča za igranje tekem, so lipovski hokejisti igrali vse tekme na tujih igriščih, nekaj let pozneje pa na nogometnem igrišču v Beltincih.
Že leta 1966 je mladinska ekipa osvojila naslov slovenskega prvaka, sodelovala v finalu za jugoslovanskega prvaka in zasedla tretje mesto, naslednje leto pa že naslov prvaka Jugoslavije. S tem uspehom je bilo potrjeno, da v Lipovcih odraščajo dobri hokejisti, o čemer so pisali novinarji v vseh jugoslovanskih športnih časopisih. Ta generacija je osvojila še dva mladinska državna naslova, številne državne in mednarodne naslove. Kar nekaj lipovskih hokejistov je igralo v mladinski in članski jugoslovanski reprezentanci, danes pa tvorijo srce slovenskega hokeja v vseh kategorijah.
Prelomna sezona za hokej v Lipovcih je bila 1992/1993, ko so septembra 1992 začeli graditi prvo igrišče z umetno travo za hokej na travi v Sloveniji. Igrišče je bilo zgrajeno avgusta 1993 in je omogočalo moderen način igranja hokeja na travi. Kot najboljše obdobje HK Lipovci lahko omenimo leta od 2004 do 2007, ko je bil klub uvrščen med 16 najboljših v Evropi. »HK Lipovci smo serijski državni prvaki, zato se redno udeležujemo evropskih klubskih prvenstev na prostem. Prvega evropskega klubskega prvenstva smo se leta 1997 udeležili v Stockholmu, v letu 2017 pa smo bili prvič v zgodovini kluba organizator evropskega prvenstva skupine Challenge III, ki se je odvilo v Lipovcih in na katerem smo pred domačimi gledalci tudi zasedli prvo mesto in napredovali v skupino Challenge II. Prav tako smo bili organizator evropskega prvenstva skupine Challenge II v letu 2018, ko smo dosegli 3. mesto, v letu 2022 pa smo bili na evropskem prvenstvu skupine Challenge I v Kopenhagnu. Letos nas od 25. do 28. maja čaka evropsko prvenstvo skupine Challenge I, ki bo potekalo v Zelini na Hrvaškem,« je povedal podpredsednik kluba Gorazd Zajc.
V državnem prvenstvu nastopajo s selekcijama U14 in U17, prav tako imajo ekipo članov in v letošnji sezoni tudi članice. »Čeprav gre za olimpijski šport, je na splošno zanimanje za hokej na travi majhno. V zadnjih letih smo veliko vlagali tudi v športno infrastrukturo, saj smo v letu 2016 zamenjali dotrajano podlago, na kateri se je igral hokej na travi več kot 20 let. Ker smo se želeli približati evropskim ekipam, smo poskrbeli, da imamo tudi v Lipovcih igrišče z vodno podlago, tako kot je v navadi na evropskih klubskih prvenstvih. Trenutno imamo primanjkljaj igralcev v selekciji U10, zato imamo v načrtu v naslednjih letih navdušiti novo generacijo hokejistov, ki bodo zastopali barve HK Lipovci. Ker se danes vse dogaja na socialnih omrežjih, se poskušamo tudi prek različnih platform približati mladim. V Sloveniji smo samo trije klubi, zato se poleg tekem državnega prvenstva z mladimi udeležujemo tudi različnih turnirjev po Evropi, zadnji teden v avgustu pa je vsako leto rezerviran za turnir, ki ga organizira HK Lipovci in se imenuje Hokejska noč. Samo lani se je turnirja udeležilo več kot 30 ekip iz Slovenije, Hrvaške, Češke in Srbije,« pravi Zajc, ki ob tem omeni še nekaj vidnejših igralcev, med njimi zdajšnjega predsednika kluba Franca Maučca ml., ob njem pa še Roberta Mesariča in v zadnjih letih najboljšega igralca kluba Martina Mesariča.
HK Triglav Predanovci
V Predanovcih se je hokej začel igrati leta 1990, in to še na travnati površini, kjer so dečki iz vasi organizirali turnir v malem hokeju. »Takratni igralci iz okoliških vasi so nastopali za HK Pomurje iz Murske Sobote. Tako je bil hokej prvič predstavljen temu delu Prekmurja in hkrati je bil to povod za nastanek kluba. HK Triglav Predanovci je tako nastal leta 1991 na pobudo igralcev, ki so izhajali z OŠ Puconci, ki še danes vzgaja dobre hokejistke in hokejiste. Istega leta se je klub včlanil v prvo državno ligo, kjer je že na začetku nosil velika bremena, saj še ni imel lastnega igrišča in je tako igral vse tekme kot domačin v Murski Soboti pri OŠ I. Klub je bil favorit že prvo leto slovenskega državnega prvenstva. Članska ekipa je takrat zasedla tretje mesto, pionirji pa prvo mesto,« o začetkih pripoveduje zdajšnji predsednik Tomislav Zrinski.
V klubski zgodovini je več pomembnih prelomnic in dogodkov, prva je odprtje igrišča z umetno travo v Predanovcih leta 1994, ki se ga je udeležil tudi tedanji predsednik republike Milan Kučan, tudi sam hokejist (Kučan je obiskal tudi odprtje igrišča v Lipovcih). Že naslednje leto je predanovski klub postal prvi slovenski klub v zgodovini hokeja, ki je igral na evropskem klubskem prvenstvu za članske ekipe, leta 1996 pa tudi prvi slovenski klub, ki je v zgodovini hokeja začel hokej na travi in dvoranski hokej igrati z žensko ekipo. Tako je ženska ekipa tudi prva v zgodovini slovenskega hokeja igrala na evropskem klubskem prvenstvu za članice. Od leta 2008 organizirajo mednarodni turnir Memorial Saša Fajsa v hokeju na travi za mlajše selekcije, ta poteka vsako leto v septembru. So tudi prvi slovenski klub, ki mu je uspelo v vseh selekcijah zasesti prvo mesto na državnem dvoranskem prvenstvu, to se je zgodilo leta 2012. Istega leta so prvič v zgodovini kluba zasedli prvo mesto na evropskem klubskem prvenstvu v hokeju na travi, ki je potekalo v Predanovcih. Leta 2016 so organizirali in sodelovali na evropskem prvenstvu Challenge II za moške v Zeleni dvorani Puconci, kjer so zasedli 2. mesto in s tem napredovali v višji rang Challenge I. Zadnji večji uspeh je iz lanskega leta, ko so članice na evropskem prvenstvu Challenge II v mestu Rogowo na Poljskem zasedle 2. mesto.
Klub se ponaša tudi z nekaj izstopajočimi igralci. Pobudnik hokeja v Predanovcih Vitomir Fujs je kot študent leta 1988 začel krožek hokeja na travi na OŠ Puconci. Igral je za reprezentanco Jugoslavije in zbral največ nastopov med vsemi slovenskimi igralci, bil je prvi mednarodni sodnik hokeja na travi in dvoranskega hokeja v zgodovini slovenskega hokeja z nazivom FIH in ima še danes največ mednarodnih nastopov, je tudi najuspešnejši trener v Sloveniji. Eden od ustanoviteljev kluba Franjo Kovačič še danes aktivno igra za člansko ekipo in je edini igralec, ki ima vse članske lovorike. Gregor Fujs je najboljši klubski in slovenski igralec hokeja na travi in dvoranskega hokeja in je prvi igralec iz kluba, ki je svojo hokejsko pot nadaljeval v tujini. Igral je v Avstriji, Nemčiji in na Hrvaškem, kjer igra še danes. Z bratom Anžetom sta edina slovenska igralca, ki bosta igrala na letošnjem evropskem klubskem prvenstvu skupine A v dvoranskem hokeju, kar so sanje vsakega hokejista. Med ženskami velja omeniti Andrejo Rituper, ki trenutno igra na Hrvaškem. Med talentiranimi igralci sta bila tudi Sašo Fajs, po katerem je poimenovan vsakoletni memorial, in Simon Domjan, ki pa sta žal preminula. Kot še doda Zrinski, je v resnici težko izpostaviti najboljše dosežke in posameznike, saj so za klub pomembni vsi igralci ter vsi člani, ki prispevajo k temu, da klub deluje uspešno.
V tekmovalnem delu dvoranskega hokeja ima predanovski klub trenutno dve članski ekipi za moške, ekipo članic in ekipo U17. Člani se februarja odpravljajo na Portugalsko, kjer bodo sodelovali na evropskem prvenstvu C I, konec maja pa potujejo v Turčijo na evropsko prvenstvo C II v hokeju na travi. Imajo tudi mlajše selekcije, ki pa jih skozi igro pripravljajo na tekmovanja v prihodnosti. »Trudimo se, da se čim več mladih navduši za ta čudoviti šport, kjer imajo igralci velike možnosti za potovanja po različnih evropskih državah ter športni razvoj. Dejstvo je, da se je hokej na travi ohranil samo v Prekmurju in poleg drugih popularnih športov je težko navdušiti mlade za hokej na travi, se pa trudimo, da jim zagotavljamo zelo dobre razmere za igranje ter jih na različne načine navdušujemo za ta šport,« pove Zrinski.
HK Moravske Toplice
HK Moravske Toplice je trenutno najmlajši hokejski klub v Sloveniji. Ustanovili so ga leta 1996, ko so v Moravskih Toplicah zgradili igrišče z umetno travo. »Sam sem se po več letih igranja hokeja že od njega oddaljeval, ko so me poiskali, da bi postal trener. V prvih letih sem treniral vse selekcije,« pove zdajšnji predsednik kluba Jože Črnko, ki se je s tem športom srečal leta 1971 v 6. razredu ljudske šole v Čepincih. Že tri leta po ustanovitvi se je članska ekipa udeležila prvega turnirja za evropski pokal, to pa je bilo mogoče zato, ker so v ekipo potegnili tudi nekaj starejših igralcev iz drugih klubov, ki so že končevali kariero. Danes imajo v klubu vse selekcije od U10 do veteranov. »Trenutno težav s podmladkom nimamo, je pa res, da je razlog za to tudi ta, da nam nikoli ne zmanjka idej. Letos bomo tako že 17. imeli hokejski kamp za otroke, ki tradicionalno poteka drugi teden v juliju in predzadnji teden v avgustu.« Zanimiv je tudi podatek, da imajo veteransko ekipo, pravijo ji Tigri, v katero so vključeni starši otrok hokejistov. »Starši, ki so otroke vozili na trening, so se ob čakanju dolgočasili, dokler jih nisem pobral skupaj in smo začeli igrati. Najprej so se smejali, češ kako bomo igrali, če nikoli nismo trenirali. Tako so na prvi trening prišli trije, na drugega pet, nazadnje jih je bilo že 18. Danes smo pri številu 12 in lahko povem, da imamo na treningih zmeraj vsaj 90-odstotno udeležbo,« se pohvali Črnko.
Med večje klubske uspehe spada dvakratna zmaga članov na evropskem turnirju v kategoriji Challenge, enkrat na Finskem in enkrat v Litvi. Pri članicah HK Moravske Toplice je bil največji dosežek osvojitev interlige. Gre za srednjeevropsko ligo, v katero so poleg slovenskih vključene še ekipe iz Avstrije, Madžarske, Hrvaške in Slovaške. 16. februarja letos se članice odpravljajo na tekmo evropskega pokala na Poljsko.
Med najboljšimi igralkami v zgodovini kluba Črnko omeni Petro Dervarič, ki je iz HK Moravske Toplice prestopila v zagrebško Mladost, še bolj odmevna od tega prestopa pa je bila ponudba, ki jo je dobila. Ponudili so ji namreč igranje in treniranje mlajših selekcij v enem od belgijskih klubov, pri čemer je treba vedeti, da je Belgija hokejska velesila in zadnja olimpijska prvakinja. »Lahko pa še povem, da bi ta trenutek marsikateri mladinec iz vseh treh klubov lahko igral v tujini. Je pa veliko več tujcev igralo v Sloveniji kot naših v tujini,« doda Črnko.
Prihodnost odvisna od širitve
Prihodnost hokeja na travi je po njegovem mnenju odvisna izključno od ZHNTS. »Dokler Ljubljana oziroma večja mesta ne bodo imela ekip, naš šport ne bo medijsko podprt in s tem tudi ne širše popularen. Naš klub se pri navduševanju za hokej sicer precej angažira, v zadnjih dveh letih smo oblikovali nekaj selekcij na osnovnih šolah, razmišljamo tudi, da bi oživili hokej v Murski Soboti. Tukaj je najdaljša tradicija hokeja v Prekmurju in bi ga morali imeti. Moja želja je, da bi nekoč imeli ligo z vsaj sedmimi, osmimi klubi.« Podobno meni Tomislav Zrinski, ki pravi, da dokler bodo klubi delovali samo v Prekmurju in ZHNTS ne bo financiral Olimpijski komite Slovenije (OKS), kot je to drugod v Evropi, bo hokej na travi živel na plečih entuziastov iz Prekmurja. »Sama razvoj vidim predvsem postopoma, z res malimi koraki v pravo smer, ki so dobro strateško načrtovani. Ključno je sodelovanje z Evropsko hokejsko zvezo (EHF), ki smo si ga priborili v zadnjih letih v obliki strateških partnerstev, mentorskega sodelovanja z nizozemskim klubom, ki ima več kot 600 članov, ter programa EHF solidarnost. Pri vrhu Evropske hokejske zveze smo res ustvarili pomembno pozicijo ZHNTS kot sicer majhne, ampak izjemno srčne skupnosti, ki si želi, da hokej na travi postane šport za vse. Tako da je na naši strani, da izkoristimo znanje in druge resurse, ki nam jih omogoča EHF. V Sloveniji bi si želeli še bolj poglobljenega sodelovanja z OKS, občinskimi športnimi zvezami in večjimi klubi v drugih športih. Je pa res, da le s prostovoljci ne bo šlo,« pa pravi Sanja Zelko.
Kar se tiče pridobivanja podmladka, je po njenem mnenju ključni pogoj, da vpeljejo vsaj dva profesionalna trenerja, ki imata tudi pedagoško znanje. »Ključni cilj nam je, da iz leta v leto počasi dvigujemo število mlajših igralcev, da razvijamo programe, primerne za vse starosti tudi izven rednih tekmovanj. Ključni del razvoja ter motivacije mlajših generacij je po mojem mnenju močna reprezentanca. To vodi igralce, da se izkažejo, napredujejo v tehniki in reprezentanca jim predstavlja neki najvišji cilj v igralski karieri.«
V zadnjih letih so ponovno vzpostavili reprezentanco. Z novim sistemom financiranja reprezentanc na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport pa jim je bilo v letu 2020 onemogočeno pridobivanje kakršnih koli sredstev za reprezentance. »Majhni športi smo tako dobili še manj priložnosti za razvoj, tako da smo bili prisiljeni začasno ustaviti sodelovanje reprezentanc na evropskih tekmovanjih. Naš cilj je razvijati predvsem mladinsko reprezentanco, vendar pa bo pri tem ključna podpora države.«
Kraljici dali košarico
Jože Črnko je delil še eno zanimivo zgodbo iz zgodovine hokeja na travi. Na območju nekdanje Jugoslavije sta bila najmočnejša centra tega športa v Zagrebu in Vojvodini. Najbolj znani klub je bil HK Subotičanka, ki se je v začetku 80. let prejšnjega stoletja uvrstil na evropsko klubsko prvenstvo najvišjega ranga. Za Evropo tistega časa je bilo nepojmljivo, da se kakšna jugoslovanska ekipa uvrsti tja. Prvenstvo je bilo v Londonu in prva tekma Subotičanke je bila z bruseljskim kraljevim klubom. Po prvem polčasu je Subotičanka vodila s 5 : 1, kar je bilo nepredstavljivo, zato je med tekmo prišla depeša, da morajo Bruseljčani zmagati, saj da ne morejo neki komunistični delavci premagati kraljevega kluba. Na koncu je bil rezultat 5 : 6 za Bruseljčane. Zgodba pa je prišla na ušesa kraljici Elizabeti II., ki je želela vedeti, kdo so ti tako dobri jugoslovanski igralci, in jih je povabila na čajanko. Potem pa je prišla depeša iz Jugoslavije, da njeni igralci pač ne smejo na čajanko k neki kapitalistični kraljici. Tako so ji rekli, da imajo let za Jugoslavijo, in ji dali košarico. Morebiti je to edina košarica, ki jo je kdaj dobila.