Včerajšnji dogodki so pretresli slovensko politično sceno. Najprej je zjutraj odstopil minister za finance Andrej Bertoncelj, kmalu zatem je odstopno izjavo naznanil še predsednik vlade Marjan Šarec. Kot je znano, je Šarec vodil manjšinsko vladno koalicijo, ki so jo poleg njegove LMŠ sestavljali še Stranka modernega centra, Stranka Alenke Bratušek, DeSUS in Socialni demokrati, vsi skupaj so imeli v državnem zboru 43 poslancev. Potem ko jim je podporo pri sprejemanju zakonodaje odrekla Levica, je bila prva slovenska manjšinska vlada v državnem zboru odvisna tudi od glasov Slovenske nacionalne stranke.
Židan: »LMŠ je začel kadrovsko razpadati«
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(KAVČ #15) Nika Kovač: "Redko sem očarana, doma so me učili, da moram biti kritična – še posebej do politikov"
Sociologinja, antropologinja in vodja Inštituta 8. marec je postala sinonim za gibanja, ki spreminjajo družbo – od pravic žensk in enakopravnosti do pitne vode, medijske svobode in volilne participacije.
Kot pravi predsednik državnega zbora in Socialnih demokratov Dejan Židan, so zaslutili, da je nekaj narobe že v petek, ko je finančni minister Bertoncelj objavil izjavo, v kateri nasprotuje nekaterim vladnim načrtom v zvezi z ukinitvijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, v prvi vrsti predlogu, s katerim bi morebitno pokrivanje prenizkih prihodkov v zdravstveni blagajni v prihodnosti reševali s proračunskim financiranjem, kar po njegovem mnenju ni vzdržno. »Ministrstvo za finance lahko podpre samo jasno opredeljen javnofinančno vzdržen predlog do največ deset milijonov evrov na leto iz državnega proračuna, ne more pa dajati bianko menic,« je Bertoncelj zapisal v izjavi, pod katero so se podpisali tudi vsi štirje državni sekretarji na finančnem ministrstvu. »Ko je dal minister odstopno izjavo, je predsednik vlade ugotovil, da so mu najboljši ljudje odšli. LMŠ je začel kadrovsko razpadati,« pravi Židan. Kot še pove, v stranki niso pristali na tezo, da manjšinska vlada ne more voditi razvojnih projektov, ki bi jih lahko po njegovem mnenju izpeljali z nekoliko več znanja, potrpežljivosti in z večjo politično spretnostjo. Ker jim to ni uspelo, je sedaj po besedah Židana čas za nove volitve: »Upam, da bodo tokrat volivci dali glas tistim, ki smo se sposobni pogovarjati in imamo pogum, da tudi v težkih časih vztrajamo v dobro ljudi.« Židan nam je potrdil, da je Šarčeva odstopna izjava že v državnem zboru, kar pomeni, da se bodo lahko že v sredo na seji poslanci seznanili z njegovim odstopom, takrat bodo tudi začeli teči roki za oblikovanje nove vlade oziroma za razpis predčasnih volitev, ki bi bile lahko že sredi aprila.
Horvat: »Volilni štab imamo že postavljen«
Vodja poslanske skupine NSi Jožef Horvat pravi, da jih v stranki odstop Šarca ni presenetil. »Od sprejetja proračuna naprej smo ocenjevali, da bo vlada opravljala zgolj tekoče posle, to se je danes še samo formaliziralo. Sam menim, pa tudi predsednik stranke Matej Tonin je to že povedal, da je za državo najboljše, da gremo čim prej na predčasne volitve, saj je v tej sestavi državnega zbora zelo težko sestaviti kompaktno in stabilno koalicijo, ki bi lahko sprejela reformne ukrepe.« V Sloveniji so po mnenju Horvata nujno potrebne reforme na številnih področjih, med drugim v šolstvu in zdravstvu. V zadnjih tednih se je ravno Nova Slovenija pojavljala v številnih političnih analizah in predvidevanjih kot stranka, ki bi bila lahko ključen del nove koalicije v primeru razpada sedanje. Horvat potrjuje, da so res bili pogovori med NSi in nekaterimi strankami zdajšnje koalicije, česar ti po njegovih besedah sedaj nočejo priznati. Danes bo seja izvršilnega odbora stranke, na kateri bodo razpravljali o aktualnem dogajanju, vendar Horvat pri tem izpostavlja, da imajo volilni štab že postavljen.
Horvath: »Bil sem presenečen«
Narodnostni poslanec Ferenc Horvath pravi, da je bil z odstopom predsednika vlade seznanjen med potjo v Ljubljano. »Bil sem nekoliko presenečen, ker se to ni nakazovalo,« je povedal Horvath, ki dodaja, da je potrebno zdaj počakati na nadaljnji razplet dogodkov. Sam se ne želi opredeliti o tem, katera možnost bi bila v tem trenutku najboljša, pravi le, da je bolj pomembno, da ima Slovenija delujočo vlado, kot to, ali bodo do nje prišli s sestavo nove koalicije v trenutnih razmerah ali pa po predčasnih volitvah.
Janša: Predčasne volitve najverjetnejša možnost
Potem ko je predsednik vlade na tiskovni konferenci javno napovedal svoj odstop, so izjave v zvezi s tem dali tudi drugi predsedniki parlamentarnih strank. Predčasne volitve kot najbolj verjetno možnost vidi tudi Janez Janša, predsednik SDS, ki je zmagala na zadnjih državnozborskih volitvah in osvojila 25 poslanskih mandatov, pred kratkim je v njihove vrste prestopila še donedavna poslanka Slovenske nacionalne stranke, tako da bi imela SDS s 26 poslanci največ možnosti za oblikovanje nove vladne koalicije. O takšnem scenariju je Janša povedal, da ta možnost obstaja in da pričakuje pogovore v naslednjih dneh, čeprav meni, da bi bilo v tej sestavi državnega zbora težko sestaviti trdno razvojno koalicijo.