Zveza Romov Slovenije že vrsto let organizira osrednjo kulturno prireditev ob prazniku ter v spomin na prvi svetovni kongres Romov, ki je bil v Londonu od 4. do 8. aprila leta 1971. Prav na tem kongresu so se predstavniki Romov iz štirinajstih držav dogovorili, da bo 8. april praznik Romov.
"Letos, žal zaradi krize, ki jo je povzročil koronavirus, osrednje prireditve ne bomo organizirali. Zaradi upoštevanja stroke in ukrepov vlade, predvsem pa zaradi preprečevanja širjenja virusa ter zdravja vseh nas pozivam pripadnike romske skupnosti – Ostanite doma," pravi Horvat Muc. Dodaja, da po širitvi Evropske unije (EU) leta 2004 romske skupnosti predstavljajo eno največjih etničnih manjšin v EU. Štela naj bi do 15 milijonov prebivalstva.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(V premislek) Pomembno je, kako živimo zdaj - ker za jutri nihče ne jamči
Kako je pravično, da nas trenutek slabosti, morda niti ne naš, stane vsega?
"Romske skupnosti v Evropi se še vedno soočajo z diskriminacijo, nestrpnostjo, rasizmom in segregacijo. Širjenje bogastva EU škodujejo stereotipi in predsodki, tudi v obliki gospodarske, socialne in politične diskriminacije. Nekateri dogodki in aktivnosti nekaterih političnih in državnih veljakov ter institucij namerno s političnimi in medijskimi mehanizmi povzročajo zaskrbljeno povečano stopnjo diskriminacije, rasizma, sovražnega govora ter širjenja nestrpnosti do Romov," opozarja predsednik Zveze Romov Slovenije. Pri tem še opozarja, da se v nekaterih primerih izvajajo oboroženi napadi nad Romi s strani policije in drugih oboroženih skupin, njihova naselja se rušijo in požigajo, Rome pa se preganja.
Pričakujejo več pozornosti
Jožek Horvat Muc pravi, da Romi od EU in njenih institucij pričakujejo večjo pozornost pri odpravljanju kršenja človekovih pravic, diskriminacije, segregacije ter sovražnega govora. Obenem si želijo večje politične odgovornosti vlad držav članic EU in hkrati uveljavljanje sankcij proti tistim, ki s svojimi dejanji kršijo človekove pravice, diskriminirajo ter segregirajo romsko skupnost in širijo sovražni govor. Želijo si tudi večjega sodelovanja z EU, Svetom Evrope in njenimi institucijam pri izboljšanju položaja romske skupnosti.
"Romi se tudi danes borimo za iste cilje, kot smo se pred več kot 30 leti, to je izboljšanje položaja skupnosti. Romi smo del evropske in slovenske skupnosti, na žalost pa smo še vedno diskriminirana skupnost, ki doživlja sovražni govor, rasizem, segregacijo in različne pritiske. Menimo, da je treba aktivnosti romske skupnosti razvijati tako, da bomo takšne pojave v slovenskem prostoru odpravili, predvsem pa, da bo oblast, pripravljena z nami sodelovati, pomagati, predvsem pa upoštevati naša mnenja in predloge. Za razvoj in izboljšanje položaja romske skupnosti je potrebno razumevanje ter veliko politične volje, predvsem na področjih, s katerimi imamo težave, to pa so bivalne razmere, infrastruktura, izobraževanje in zaposlovanje," je še zapisal v uradni izjavi ob svetovnem dnevu Romov.
"Država Slovenija je v 65. členu Ustave RS zapisala, da položaj in posebne pravice romske skupnosti, ki živi v Sloveniji, ureja zakon. Leta 2007 je Državni zbor RS sprejel Zakon o romski skupnosti v Sloveniji. Od leta 1995 Vlada RS pripravlja Programe ukrepov za izboljšanje položaja Romov v Sloveniji. Dejstvo je, da se v vseh teh programih navaja, da je eno izmed prednostnih področjih programa urejevanje bivalnih razmer romske skupnosti. Temeljni problemi pa so predvsem legalizacija romskih naselij in neurejeno lastništvo parcel znotraj naselij. Od leta 2014 so se zvrstile, tudi zaradi nedostopnosti do pitne vode pripadnikom romske skupnosti, različne tožbe proti Sloveniji na različnih mednarodnih sodiščih. Komisar za človekove pravice pri Svetu Evrope je celo Slovenijo opozoril, da krši človekove pravice Romom glede pitne vode. Prav tako so svoje nezadovoljstvo Sloveniji v zvezi s tem izrekle mnoge mednarodne organizacije in inštitucije," našteva Horvat Muc. Ob tem pa dodaja, da se romska skupnost še vedno sooča z različnimi težavami, od diskriminiranosti do pomanjkanja osnovnih življenjskih potreb, kot so pitna voda in elektrika.
Zatrjuje, da so mnogokrat izrazili prošnjo za pospešitev sprejemanja ukrepov, ki so v pripravi v okviru pristojnih služb in ministrstev vlade. Menijo, da je treba za reševanje romske problematike sprejeti sistemske rešitve, ki bi se uresničevale in okrepile, med drugim tudi z različnimi programi in razpisi. "Romska problematika se v Sloveniji rešuje zgolj na osnovi programov in razpisov, kar pa ni učinkovito in velikokrat ni uravnavano uresničevanju ciljem," še pove. Svet romske skupnosti Republike Slovenije ter Zveza Romov Slovenije zato predlagata, da bi se s sistemskimi rešitvami ter programi za integracijo Romov problematika reševala konstantno in z zagotovljenimi sredstvi.