Dolgoletni pomurski poslanec, vodja poslanske skupine Nove Slovenije Jožef Horvat je ob sprejemu rebalansa proračuna za leto 2022, v katerem se poraba povečuje za 600 milijonov evrov in so tako načrtovani rekordni odhodki v višini 14,6 milijarde evrov, na vlado naslovil pisno poslansko vprašanje glede projektov v pomurski regiji. Zanimalo ga je tako, ali so kateri projekti črtani, ali zamaknjeni, in kakšen je razlog za takšno odločitev ter kakšna je ocenjena vrednost navedenih projektov.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
V Lendavi razstava 30 fotografij v črno-beli tehniki
V galeriji Muzeja meščanstva v Lendavi je na ogled fotografska razstava Zorana Kolarića, ki prihaja iz sosednjega Čakovca na Hrvaškem in je član Fotokluba Zagreb.
Vlada v odgovoru pojasnjuje, da obstaja 63 projektov, katerih izvedba je v celoti ali zgolj deloma predvidena v pomurski regiji ter katerih časovnica se je v predlogu rebalansa proračuna za leto 2022 v primerjavi s predhodnim načrtom zamaknila. Od tega je 42 projektov, katerih predvideno trajanje se podaljšuje ter 21 takšnih, pri katerih se predvidena izvedba skrajšuje. 34 projektov se spreminja za eno leto ali manj, noben projekt pa iz proračuna ni bil črtan.
O katerih projektih je govora?
Med največje projekte, ki so bili zamaknjeni in ne spadajo v resor infrastrukturnega ministrstva, sodi gradnja telovadnice pri Srednji zdravstveni šoli Murska Sobota (okoli šest milijonov evrov), novogradnja vrtca v občini Sveti Jurij ob Ščavnici (več kot 2,1 milijona evra) in izgradnja strelišča Apače (več kot 9,1 milijona evra). Vsi navedeni projekti so se zamaknili za eno leto, telovadnica in strelišče na konec leta 2024, vrtec pa na konec leta 2023. Veliko večji je nabor projektov infrastrukturnega ministrstva, saj Direkcija RS za infrastrukturo upravlja z nekaj več kot 5900 kilometri glavnih in regionalnih cest ter kolesarskimi potmi. Kot pojasnujejo na vladi, je na področju je v proračunu oziroma v načrtu razvojnih programov aktivnih več kot 860 projektov, osnova za razdelitev sredstev po projektih pa je t.i. Drsni plan za šestletno obdobje. "Ob vsaki pripravi proračuna, glede na proračunske možnosti pri načrtovanju, lahko pride tudi do sprememb v predvidenem letu zaključka projekta in se le ta zamakne oziroma se financiranje podaljša," poudarjajo v odgovoru poslancu.
Do kar enajstletnega zamika je tako prišlo pri 12-milijonskem projektu rekounstrukcije ceste Grabonoš-Radenci (z 31.12.2027 na 31.12.2038), na osemletni zamik pa je ob rebalansu obsojena skoraj sedem milijonov evrov težka rekonstrukcija ceste Spodnji Ivanjci- Gornja Radgona (z 31.12.2029 na 31.12.2037). Do daljšega zamika je prišlo tudi pri številnih drugih projektih, med drugim pri ureditvi ceste Cankova - Gerlinci, ki se zamika na konec leta 2028, ista časovnica po novem velja tudi za ureditev ceste Petanjci-Gederovci, obnova ceste Cankova - Kuzma, pa se zamika za eno leto na konec 2027, kakor tudi zaključek zahodne murskosoboške obvoznice. Je pa tudi kar nekaj projektov, kjer se časovnica izvedbe skrajšuje. Tako naj bi bilo tudi pri vzhodni murskosoboški obvoznici, projetku, ki je težak več kot 33 milijonov evrov. Po novem rebalansu bi ta naj bila dokončana konec leta 2028 in ne 2029, kot je bilo predvideno. V veliko veselje poslanca Janeza Magyarja, ki je ob obravnavi rebalansa večkrat opozarjal na morebitno zakasnitev projekta, se tudi ureditev ceste Lendava - Pince skrajšuje za eno leto, in sicer na konec leta 2028.
V odgovoru poslancu so predloženi tudi projekti s področja zdravstvenega ministrstva, kjer pri številnih projektih v pomurskih zdravstvenih domovih ni predvidenih sprememb, omenjen je le projekt ureditev negovalnega oddelka v soboški bolnišnici, kjer ministrstvo pojasnjuje, da je prišlo do zapletov pri izbiri izvajalca, a je izbor planiran do konca leta, v letu 2023 pa izvedba ter dokončanje del.
Celoten odgovor vlade z naborom vseh projektov si lahko pogledate na naslednji povezavi.
Horvat: Pozorni bomo na predvidene spremembe za leti 2023 in 2024
Kot nam je dejal Horvat, je z odgovorom vlade zadovoljen, poleg tega poslanci NSI niso glasovali proti predlogu rebalansa proračuna za leto 2022, saj ta v veliki meri vsebuje projekte, ki jih je vanj vključila prejšnja vlada, katere del je bila NSi. Bodo pa podrobneje spremljali sprejemanje proračunov za naslednji dve leti, kar naj bi bilo na sporedu sredi novembra. V proračunu za leto 2023 se prihodki sicer zvišujejo na 13,38 milijarde evrov, medtem ko naj bi se odhodki povečali na 16,69 milijarde evrov. V letu 2024 pa naj bi se prihodki dodatno povečali na 13,79 milijarde evrov, odhodki pa znižali na 15,51 milijarde evrov.