Na okrožnem sodišču v Murski Soboti se nadaljuje pravda, v okviru katere želi lastnica murskosoboške družbe Hotel Diana Jasna Klepec doseči razveljavitev pogodbe, s katero je konec leta 2018 skupaj s poslovnim partnerjem Željkom Jovanovićem kupila podjetje od Olge Belec, ki je danes državna sekretarka v uradu vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu, in njenega sina Patricka Belca. Kot smo že poročali, Klepčeva očita Belčevi, da je ta pred sklenitvijo posla ni seznanila z vsemi podrobnostmi, pomembnimi za poslovanje družbe, med drugim z obveznostmi družbe do delavcev iz naslova neizkoriščenih presežnih ur in jubilejnih nagrad, prav tako naj je ne bi seznanila, da je bil že pravnomočen sklep o izvršbi v zvezi z izpraznitvijo objekta, za katero so si prizadevali v ljubljanski družbi Heta Asset Resolution, ki je lastnica objekta, v katerem deluje Hotel Diana, in ki so ga želeli prodati. Belčeva vse omenjene očitke zanika in še vedno trdi, da je bil posel izpeljan transparentno.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Storilci vlomili v poslovni prostor, policisti odkrili ukradeno vozilo
Pomurski policisti so v preteklem dnevu obravnavali šest prometnih nesreč z materialno škodo, sedem kaznivih dejanj, tri kršitve javnega reda in miru, tri povoženja divjadi, delovno nezgodo ter dve poškodbi vozil na parkiriščih.
Skrbni pregled v Slovenski Bistrici
Na sodišču je kot priča nastopila soboška notarka Romana Gajšek, ta je pripravila omenjeno sporno pogodbo, ki so jo podpisali 24. decembra 2018. Gajškova pa je za Belčevo že pred tem opravila določene storitve. Tako je v njeni pisarni nedolgo pred tem dogodkom skorajda prišlo do podpisa pogodbe, s katero bi podjetje kupili drugi interesenti, in sicer hrvaška poslovneža s podjetjem v Švici Nurija Pajazetović in Franco Santi, a na koncu ni prišlo do sklenitve posla. Kasneje je Gajškova po naročilu Belčeve izvedla tudi spremembe, povezane s podatki družbe v sodnem registru, in sicer je šlo zmanjšanje osnovnega kapitala zaradi pokrivanja izgube. Kot pravi, je nato 24. decembra Belčeva od nje izsilila termin, saj je bilo potrebno nujno izvesti podpis pogodbe. »Zaradi tega sem bila slabe volje, ker sem imela tisti dan veliko strank, ampak sem ji ugodila, čeprav je bil velik pritisk name, da do tega pride.« Gajškova je najprej mislila, da bodo prišli isti kupci, a je kasneje ugotovila, da bosta tokrat kot kupca prišla Klepčeva in Jovanović. Pri tem so uporabili enak osnutek pogodbe, kot ga je notarka pripravila že za prve potencialne kupce, Gajškovi pa je bilo takrat čudno, da je bil pri skrbnem pregledu vpisan isti datum kot pri prvem poskusu prodaje, prav tako ni bilo k pogodbi priloženega poročila o skrbnem pregledu družbe. Kot se je izkazalo ob nastopu prič, je bil skrbni pregled opravljen v enem samem dnevu v Slovenski Bistrici, kjer je sedež podjetja, ki za Hotel Diano izvaja računovodske storitve, saj je Belčeva želela, da je ta opravljen diskretno. Naredil ga je Igor Petrič iz britanske družbe Impact Capitalis, pri tem pa ne obstaja nobeno poročilo o opravljenem pregledu. Gajškova sicer ni opazila, da bi bilo ob samem podpisu pogodbe kaj nenavadnega. Medtem ko je strankam brala pogodbo, pravi, nihče ni temu posvečal posebne pozornosti, Klepčeva je v tem času gledala v telefon. Zato je Gajškova sklepala, da so stranke vse dogovorjene in da gre zgolj za formalnost.
Kdo laže o gotovini?
A prava drama naj bi se dogajala istega dne pred prihodom k notarki. Takrat so se namreč nekateri podpisniki pogodbe dobili v pisarni Belčeve v hotelu, a imajo glede tega precej drugačne zgodbe. Klepčeva trdi, da so takrat Olgi Belec predali 50 tisoč evrov v gotovini, saj naj bi dogovorjena kupnina za podjetje znašala 80 tisoč evrov, medtem ko je v pogodbi naveden zgolj znesek 30 tisoč evrov. Belčeva te navedbe zanika in pravi, da je kupnina znašala zgolj toliko, kot je navedeno v pogodbi. Denar naj bi Belčevi izročil velenjski poslovnež Matej Hofinger, ki je posredoval pri sklenitvi posla, danes pa je zaposlen v Hotelu Diana kot svetovalec direktorja. Še preden se je za nakup odločila Klepčeva, je iskal potencialne kupce za Belčevo, ta pa mu je obljubila 10-odstotno provizijo od kupnine. Denar je Klepčevi posodila Hofingerjeva partnerica. Kot je Hofinger povedal na sodišču, je bila Belčeva sumničava, ali je denar pravi, zato naj bi sinu Patricku Belcu naročila, da prinese napravo, s katero bodo preverili pristnost denarja, ki ga je po lastnih besedah izročil v kuverti, v kateri so bili 500-evrski bankovci. Ker naprave baje niso našli, naj bi Belčeva sina z denarjem poslala v banko, kjer so potrdili pristnost denarja, ki ga je Belčeva po Hofingerjevih besedah rabila tudi za nakup stanovanja, že v naslednjih dneh pa naj bi s sinom s tem denarjem v Avstriji kupovala opremo za stanovanje. Tako Belčeva kot sin sta zanikala, da bi prejela gotovino.
Kot pravi Patrick Belec, ki je zamudil na sestanek, je ob prihodu našel mati objokano, saj ju je Hofinger stisnil v kot. Pred tem naj bi bili po njegovih besedah dogovorjeni za kupnino 90 tisoč evrov, od katerih naj bi jih 60 tisoč nakazali na račun Belčeve pred podpisom pogodbe, preostalih 30 tisoč evrov pa naj bi z materjo prejela v treh obrokih. Na omenjenem sestanku bi jima morali, kot pravi, prinesti potrdilo o nakazilu 60 tisoč evrov, namesto tega pa so jima povedali, da bodo plačali samo 30 tisoč evrov, ker da bodo sicer kupili nepremičnino tudi brez njiju. Nato sta se po njegovih besedah odločila, da vzameta vsaj to in se s tem izogneta stečaju družbe. Pri tem je zanimivo, da niso podpisali nobenega potrdila o predaji gotovine, po besedah Hofingerja zaradi tega, ker so si zaupali.
Sodnica Marjetica Škerget Logar je odločila, da se bo obravnava nadaljevala maja z zaslišanjem dodatnih prič.
Več v prihodnjem Vestniku.