Občina Mursko Središče na Hrvaškem pospešeno vodi pogovore o gradnji vzhodne obvoznice mesta Mursko Središče in v povezavi z njo tudi novega mostu za cestni promet čez Muro. Tega bi postavili nižje od zdajšnjega, ki je takoj za mednarodnim mejnim prehodom Petišovci-Mursko Središče, državna cesta od Lendave do Petišovec pa je tudi vse bolj pomembna tranzitna pot v smeri Hrvaške.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Dobro vino je še vedno cenjeno, ocenjujejo v Vinogradništvu Kolarič
Družina Kolarič je prve trte zasadila daljnega leta 1946. Na sedmih hektarjih vinogradov pridelujejo dvanajst sort, posebej ponosni so na svojo penino.
Mursko Središče je za projekt že pridobilo močno podporo hrvaške vlade, ob tem pa je javnosti tudi sporočilo, da je hrvaško ministrstvo morja, prometa in infrastrukture o zadevi že tudi govorilo s slovensko vlado in zaprosilo za termin novega sestanka, vendar odziva na to ni bilo. Dodali so, da je prav zato na delovnem sestanku v Zagrebu Gordan Grlić Radman, hrvaški minister za zunanje zadeve, napovedal, da bo zadevo prevzelo njegovo ministrstvo in skušalo s slovensko stranjo v najkrajšem možnem času doseči sestanek, brez katerega ni mogoče izvajati nadaljnjih aktivnosti.
Zgolj neformalno
»Z omenjeno zadevo smo na ministrstvu za infrastrukturo seznanjeni zgolj neformalno,« so nam sporočili z našega ministrstva in zapisali še, da so jih z namero umeščanja obvoznice v prostor seznanili predstavniki Hrvaške na enem od sestankov lani. »Več informacij nimamo, vsekakor pa bodo morali, če je ideja, da bi del ceste potekal tudi po slovenskem ozemlju, formalno seznaniti z zadevo naše ministrstvo za infrastrukturo,« so še zapisali v odgovoru.
Slovenska stran se torej sklicuje na uradni postopek, ki da mora za izvedbo projekta še steči med državama, čakanje nanj pa je mogoče razumeti tudi kot nezainteresiranost Slovenije za čim hitrejši dogovor o sodelovanju pri izvedbi projekta.
O sodelovanju in podpori sredi Mure
A tega že podpira lendavski župan Janez Magyar, ki je tudi kot edini predstavnik slovenske (lokalne) oblasti sodeloval na obeh delovnih sestankih, ki sta bila v zvezi s projektom v prvi polovici januarja, najprej na sedežu Občine Mursko Središče in nekaj dni zatem še na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve v Zagrebu. Na obeh sta sodelovala župana Lendave in Murskega Središča Janez Magyar in Dražen Srpak, ki je od decembra lani tudi hrvaški poslanec, maja lani pa sta simbolno na brodu na reki Muri podpisala sporazum o sodelovanju. Hrvaško vladno stran sta na sestankih zastopala zunanji minister Gordan Grlić Radman in minister za gospodarstvo, podjetništvo in obrt Darko Horvat, sodelovali pa so še drugi visoki državni uradniki in uslužbenci, ki so pomembni tako za prostorsko umestitev obvoznice kot za izvedbo projekta.
Magyar je glede svoje udeležbe na omenjenih sestankih za nekatere medije izjavil, da gre za naložbo, ki lahko prinaša pozitivne učinke za obe strani predvsem na področju gospodarskega sodelovanja, in dodal, da morata rešitev glede mostu poiskati obe državi. Slovenija in Hrvaška se namreč morata dogovoriti o točki, kjer naj bi novi most prestopil reko Muro. Kajti prav na območju, kjer naj bi po idejnih zasnovah postavili most, slovenski kataster sega vse do struge Mure, po njem pa bi tudi morala potekati cesta, ki bi povezala obvoznico in most z zdajšnjo cesto med Murskim Središčem in Lendavo. Slovenski in hrvaški kataster tok Mure »preskakujeta« levo in desno nižje od Murskega Središča.
Meja in izkušnje
Prav zato je v ozadju projekta še vedno nerešeno vprašanje poteka meje med državama oziroma (ne)priznanje arbitražne razsodbe. Kljub temu je Dražen Srpak za nekatere medije izjavil, da je prepričan, da gre pri projektu za skupni interes obeh držav in da zato nerešeno arbitražno vprašanje nanj ne bo vplivalo.
Na pogovore o morebitnem sodelovanju sosednjih držav pri projektu obvoznice in mostu na Muri pa bo najverjetneje vplivala tudi izkušnja v zvezi z omejevanjem tovornega prometa na mejnem prehodu v Petišovcih. Hrvaška je marca lani ustavila ves tovorni promet na tem prehodu s prepovedjo vožnje težkih tovornjakov skozi Mursko Središče, kar je Slovenija označila za enostransko dejanje. Slovensko-hrvaška delovna skupina, ki je reševala problem prestopanja meje za tovorna vozila na več mejnih prehodih, se je potem glede Petišovec dogovorila za omilitev režima. Avgusta so tako lahko skozi Mursko Središče spet vozila tovorna vozila s slovenskimi registrskimi oznakami in vozila z registrskimi oznakami z območja Medžimurja in Varaždina. Ta dogovor so pospremile izjave, da bi bila trajna rešitev za tovorni promet prav gradnja obvoznice z mostom čez reko Muro.
Ob tem spomnimo, da je Mursko Središče idejno zasnovo umestitve obvoznice in mostu v prostor prvič predstavilo marca 2015, ob tem pa izrazilo pričakovanje, da bo pri izvedbi projekta, vrednega najmanj 20 milijonov evrov, in pri pridobitvi evropskih sredstev sodelovala tudi Slovenija. Toda dokumentacija o tem je do pred kratkim obležala v predalu, po mnenju poznavalcev prav zaradi mejnega vprašanja.