V Fazaneriji se je na tekmi med Muro in Mariborom odvila drama, ki je postala več kot le športni dogodek. Preobrazila se je v nacionalni simbol za boj proti huliganstvu na nogometnih stadionih. Incident, kjer je prepovedana pirotehnika oziroma eksplozivno telo – topovski udar – poškodovalo več murašev, je prekinil tekmo in sprožil verižno reakcijo dogodkov, ki so močno odmevali v slovenski javnosti in celo presegli športne okvirje.
Disciplinski sodnik Nogometne zveze Slovenije (NZS) Boštjan Jeglič si je vzel čas, a naposled odločil, da se tekma registrira z rezultatom 3:0 v korist Mure in mariborskemu prvoligašu prisodil še 25 tisoč evrov denarne kazni ter prepoved prisotnosti gledalcev na štirih domačih tekmah. Delni epilog tega nesrečnega dogodka je bil tako dosežen. Vendar je s tem odprtje Pandorine skrinjice težav, ki tarejo slovenski nogomet in celotno družbo, postalo neizogibno, in to ne zgolj zaradi nasprotovanj iz mariborskega tabora, kjer so se na odločitev disciplinskega sodnika pričakovano pritožili.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Lelosi obuja duh Mure: V soboškem proizvodnem obratu se obeta več kot 100 novih zaposlitev
Hitro rastoče kamniško podjetje del proizvodnje iz Kitajske seli v kompleks nekdanjega tekstilnega giganta v Murski Soboti.
Incident je namreč odprl debato o varnosti na stadionih in postal neke vrste katalizator za širše vprašanje o kulturi navijanja in huliganstvu v Sloveniji. Državna politika se je hitro odzvala z napovedmi o zaostritvi navijaške zakonodaje, kar kaže na resnost, s katero se obravnava ta problematika, čeprav gre vzroke za to iskati tudi v glasnih zahtevah javnosti. Ustanovljena je bila tudi delovna skupina pod vodstvom državne sekretarke z notranjega ministrstva Helge Dobrin in državnega sekretarja Dejana Židana z ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport, ki vključuje predstavnike Olimpijskega komiteja Slovenije in NZS, z nalogo, da preuči in predlaga ukrepe za boj proti tem negativnim pojavom.
Kako se tega lotevajo drugod
Ob incidentu v Fazaneriji je bilo pogosto slišati, da bi bilo pri boju s huliganstvom potrebno posnemati angleške rešitve. V Angliji, zibelki nogometa, ki je bila v 80. in 90. žal znana tudi kot zibelka nogometnega huliganstva, so k reševanju problematike pristopili celovito – od odločnega ukrepanja vlade pri zakonodajnih spremembah, katerih temelje je postavila »železna lady« Margaret Thatcher, do povsem praktičnih in preventivnih ukrepov, kot so videonadzor in izobraževalne kampanje.
K angleški preobrazbi je seveda močno pripomoglo še več drugih dejavnikov, med drugim izboljšanje stadionske infrastrukture z umikom stojišč, dražje vstopnice in komercializacija ter globalizacija angleškega nogometa z ustanovitvijo Premier lige. Razlike v kulturnem kontekstu in navijaških tradicijah, ki pri nas vendarle niso tako bogate kot drugod, zato med državami velevajo, da morajo biti strategije za boj proti huliganstvu prilagojene specifičnim lokalnim razmeram.V Italiji in na Hrvaškem so tako zaradi zgodovine, povezane z nasiljem na nogometnih tekmah, uvedli strožje ukrepe in sistemske zakone o navijačih, medtem ko so recimo v Avstriji usmerjeni predvsem v preventivno dejavnost in prepoved uporabe pirotehnike na športnih objektih.
Naliti si moramo čistega vina
Danilo Kacijan, dolgoletni nogometni funkcionar, se strinja, da bi zakonodajo na tem področju bilo treba dopolniti, nadgraditi in v določenih delih zaostriti. V Sloveniji sicer sistemskega zakona o navijačih nimamo, so pa antihuliganski ukrepi že dobro desetletje del zakona o nalogah in pooblastilih policije. »Zakonodaja lahko pripomore, toda nikoli ne more v celoti odpraviti problematike,« poudari Kacijan, ki pravi, da gre pri športnem huliganstvu za kompleksno področje, katerega korenine segajo od vzgoje v družini in v šolah pa vse do vrednot, ki jih prepoznava družba kot celota. Vsi si moramo naliti čistega vina, je jasen.
Kot dodaja, bi moralo preprečevanje takšnih incidentov biti tudi v interesu klubov, ki so soodgovorni za svoje organizirane navijaške skupine. »Plačujejo jim vstopnino in nato še kazni zaradi izgredov, ki jih huligani povzročijo. Ne vem, če je to smiselno,« se sprašuje in meni, da bi posameznike, ki niso pravi ljubitelji športa, morali iz svojih vrst izločiti že sami navijači. Tudi pri Muri so mnenja, da so spremembe potrebne. V soboškem prvoligašu tako podpirajo zaostritev zakonodaje predvsem v smeri ustreznega kaznovanja povzročiteljev takšnih dejanj in da se jim po vzoru nekaterih evropskih držav prepove vstop na športne prireditve za več let, v primeru hujših kršitev tudi doživljenjsko. »Do sedaj podobnega primera v Fazaneriji nismo imeli. Pred vsako tekmo, ki je označena za tekmo srednjega ali visokega tveganja, skupaj s policijo in varnostno službo pripravimo varnostni načrt in sledimo potrebnim protokolom,« pojasnjujejo v klubu in poudarjajo, da vedno vestno in z odgovornostjo izvršijo vse, kar jim je naloženo s strani policije v varnostnem načrtu, kaj več od tega pa sami ne morejo storiti, saj da za to nimajo niti zakonske podlage. »Vzvode za prepoved udeležbe na tekmi ima policija. Kot pa ugotavljamo, imajo v primeru večjih skupin težave pri identificiranju kršiteljev. Tudi varnostna služba ima pooblastilo za površinski pregled oblačil, ugotavljamo pa, da posamezniki skrijejo prepovedane predmete na način, da jih varnostniki pri pregledu ne morejo odkriti,« opažajo pri soboškem prvoligašu.
V pričakovanju kazni, ki bo tudi Muro kot organizatorja tekme zagotovo doletela, je podobno za športni dnevnik EkipaSN dejal predsednik kluba Robert Kuzmič. Poudaril je, da v klubu ne bežijo od objektivne odgovornosti, a da bi težko naredili kaj več, poleg tega so s posodobitvijo sistema varovanja povezani veliki stroški. Pri klubu ravno tako zagovarjajo komunikacijo z navijači in ocenjujejo, da so vzpostavili zelo dobro sodelovanje z Black Gringosi. Dodajajo, da opravijo tudi veliko sestankov s policijo, kjer so prav tako prisotni navijači. »Kot klub smo se vedno zavzemali za to in se bomo tudi v prihodnje, da na stadion pripeljemo čim večje število navijačev, še posebej družine z otroki, ki šele spoznavajo lepoto tega športa,« so podčrtali v taboru Mure.
Kaj bo pokazalo poročilo?
Danes bo potekel rok, do katerega je morala slovenska policija ministru za notranje zadeve Boštjanu Poklukarju posredovati poročilo o varovanju nogometne tekme med Muro in Mariborom, ki je bila odpovedana zaradi nasilja pripadnikov navijaške skupine Viole. Po besedah Suzane Rauš, tiskovne predstavnice Policijske uprave Murska Sobota, so poročilo že posredovali generalni policijski upravi, obenem pa so tudi sami opravili analizo varovanja tekme, v katero je bilo vključenih okoli 155 policistov. Soboškim modrouniformirancem so na pomoč priskočili še kolegi iz Maribora in Novega mesta, na PU pa so tekmo označili kot dogodek B, to je dogodek srednje velikega tveganja. Po podatkih uradne govorke pomurske policije v povezavi z dogajanjem pred, med in po tekmi še vedno zbirajo informacije o sumu storitve kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti, kar je imelo za posledico sedem poškodovanih ljudi, tudi enega otroka. Tistega, ki je odvrgel pirotehnični izdelek, do oddaje članka v tisk niso našli. Policisti so za zdaj našteli še tri druga kazniva dejanja in šest prekrškov. Postopek so sprožili tudi proti NŠ Mura, organizatorju tekme.
Notranji minister je napovedal, da bo izsledke poročila soboške PU predstavil javnosti. Po Poklukarjevem nastopu bo tako jasno, ali so se na tukajšnji PU varovanja tekme lotili malomarno in površno. Po naših podatkih je bil ogled kraja kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti opravljen pomanjkljivo, prav tako ni bila opravljena dosledna identifikacija pripadnikov navijaške skupine Viole, ko so zapuščali stadion. Poročilo bo gotovo vsebovalo še odgovore, zakaj policisti, ki so jih vodili s soboške PU, niso strožje ukrepali proti navijačem, ki so poskrbeli za prekinitev in odpoved tekme.
Za primerjavo: tekma 22. maja 2022 v Fazaneriji, na kateri je Maribor postal državni prvak, njegovi navijači pa so po zadnjem sodnikovem žvižgu vdrli na igrišče, je bila označena kot dogodek A, torej je šlo za športno prireditev visokega tveganja. Policisti so takrat kar 16-krat uporabili prisilna sredstva, od tega 4-krat plinski razpršilec. Obravnavali so eno kaznivo dejanje povzročitve lahke telesne poškodbe in 12 prekrškov, v postopku se je znašla tudi Mura kot organizator dogodka.
Kot je sicer znano, lahko policija posameznikom prepove udeležbo na športnih prireditvah. To ji od leta 2013 omogoča člen zakona o nalogah in pooblastilih policije. Policisti PU Murska Sobota so tako med drugim septembra 2019 na tekmi 2. SNL v Lendavi med ekipama Nafte in Rogaške zaradi divjanja navijačev ukrep prepovedi udeležbe na športnih prireditvah za čas dveh let izrekli 10 gostujočim navijačem in 7 navijačem domačega kluba. Zakaj tega ukrepa niso uporabili na zadnji tekmi med Muro in Mariborom? Odgovor na to vprašanje bi lahko prineslo poročilo o varovanju tekme. ABE