Za njihovo preživetje in razvoj je potrebna vlaga, bodisi stalna ali vsaj občasna. Vlago pa črpajo iz zraka ali s površin, ki se jih oprimejo. Če je podlaga primerna, se lahko dokaj hitro razrastejo v kolonije. Te opazimo kot temnejše, denimo sivkaste, zelenkaste, modrikaste madeže ali srage na fasadi. Za razrast alg je torej najprimernejša ne preveč gladka, dovolj vlažna ali pogosto omočena podlaga v zavetrni in senčni legi. Če je površina tudi umazana, bodo v njej alge našle še druge hranilne snovi, ki jih potrebujejo za razvoj.
Pojavijo se lahko po izdelavi toplotnega ovoja stavbe
Na razvoj alg vplivajo še drugi dejavniki. Strokovnjak izpostavi, da nas včasih preseneti, ko se alge pojavijo šele, ko stavbo dodatno toplotno izoliramo. S to investicijo sicer zmanjšamo toplotne izgube in znižamo stroške za ogrevanje, zunanja površina fasade pa postane hladnejša, kot je bila prej, ko je toplota intenzivno uhajala v okolico. To pomeni, da se po padavinah površina počasneje suši, vlaga na njej pa algam zelo prija. Vendar to nikakor ni razlog, da stavbe ne bi energetsko prenovili, le zavedati se moramo, kaj se lahko zgodi (zaključni sloj pa glede na razmere na lokaciji izberemo po nasvetu tehničnega strokovnjaka ali izkušenega izvajalca).
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Lelosi obuja duh Mure: V soboškem proizvodnem obratu se obeta več kot 100 novih zaposlitev
Hitro rastoče kamniško podjetje del proizvodnje iz Kitajske seli v kompleks nekdanjega tekstilnega giganta v Murski Soboti.
Na pojav alg lahko vpliva tudi arhitekturna zasnove stavbe. Kot primer sogovornik omeni nadstreške oz. napušče, ki so imeli vedno pomembno funkcijo ščitenja fasade pred padavinami. Kajti povsod, kjer se cedi voda po fasadi, je možnost naselitve alg mnogo večja. Da se to ne zgodi, je ključna pravilna izvedba zunanjih okenskih polic, roletnih omaric in kleparskih zaključkov.
Tudi pas nasutja kamnov ob vznožju podzidka (cokla) ima svoj smisel, saj zmanjšuje odboje vode od tal na fasado ob padavinah. Celo uporaba čistejših kuriv je lahko razlog za večjo verjetnost pojava alg, saj jim onesnažen zrak, recimo tak z vsebnostjo žvepla, ne ustreza. In ne nazadnje, prav zaradi varovanja okolja sodobni materiali za zaključne fasadne sloje lahko vsebujejo le omejen delež sredstev za preprečevanje razvoja alg.
Ni univerzalnih pravil
Alge pa ne marajo neposrednega sonca oz. UV-sevanja, torej je površina, ki je čez dan bolj ali manj v senci, pravo mesto zanje. Tudi košato drevje pred fasado, ki ni nujno obrnjena proti severu, lahko pripomore k nastanku ugodnih razmer za razvoj alg. Če je tak del stavbnega ovoja v zatišni legi, da veter po padavinah ne more pospešiti sušenja fasadne površine, toliko bolje. Po drugi strani lahko veter hkrati pomaga dodatno raznašati alge na fasado, v kombinaciji z dežjem pa povzročiti večjo omočenost fasade. Univerzalnih pravil zato žal ni. Ne nazadnje so pomembne tudi značilnosti zraka na lokaciji; čist zrak je algam prijaznejši kot onesnaženi.
Vsak temnejši madež še ni alga
Ni pa nujno, da je vsak temnejši madež na fasadi že kolonija alg. Morda gre le za mesta, na katerih se prah oz. umazanija hitreje odlaga. Res pa je tako območje primernejše za razvoj alg, če so izpolnjeni dodatni pogoji, ki so bili že prej omenjeni. Tudi barva madeža nam ne nudi posebne opore pri raziskovanju narave problema. Brez laboratorijskih preiskav, s katerimi sicer ugotavljamo, za kakšno vrsto (mikro)organizmov gre, si lahko pomagamo z dolgotrajnejšim opazovanjem in sklepanjem. V pomoč nam je lahko tudi ogled okolice.Če so alge prisotne na drugih stavbah, na betonskih in kamnitih konstrukcijah, na lesenih plotovih ali celo prometnih znakih v bližini stavbe, je zelo velika verjetnost, da je tudi tista temna površina na naši osenčeni, od dežja pogosto mokri fasadi ali le njenem delu dejansko kolonija alg.
Zaradi alg na fasadi ne bomo zboleli
Čeprav analize doslej niso pokazale, da bi alge povzročale pomembne poškodbe fasad ali npr. poslabšale njihove toplotne lastnosti, pa negativno vplivajo na estetski videz stavbe. Zato tudi lahko nekoliko znižajo njeno tržno vrednost. Prav tako tudi ni poročil o škodljivosti alg na fasadi za stavbo ali za zdravje ljudi. "Tega tudi ni pričakovati, saj bi v nasprotnem primeru bilo zdravju nevarno že zadrževanje v naravi. A tega pojava ne smemo enačiti s plesnijo v notranjosti bivalnih prostorov, ki pri določenih skupinah ljudi res lahko povzroči alergijske reakcije in nastop ali poslabšanje nekaterih, zlasti respiratornih bolezni. Lahko pa je zdravju škodljivo nestrokovno odstranjevanje alg z neprimernimi, zdravju škodljivimi ali celo strupenimi kemijskimi pripravki. S takimi postopki onesnažujemo tudi podtalnico, saj se vse, kar nanesemo na fasado, prej ali slej ob padavinah izpira vanjo," opozori Tomšič in doda, da so nam v določenih primerih alge celo v pomoč. Njihova prisotnost namreč lahko opozarja na lokalne poškodbe fasade, zaradi katerih v zaključne sloje vdira voda ob padavinah, se tam zadržuje, tvori primerno okolje za razvoj alg, hkrati pa povzroča nadaljnje poškodbe konstrukcije, posebej ob zmrzovanju. Dejstvo je, da nekatere raziskave kažejo, da lahko pride do poškodb fasadne površine, če dopustimo obilnejše razraščanje alg na njej. Na odmrlih plasteh alg pa se lahko razvijejo gobe ali lišaji.