Sodni svet se bo na današnji seji seznanil s sodbo vrhovnega sodišča s 15. aprila, s katero je to že drugič razveljavilo odločitev sveta, da ne podeli novega mandata Branku Palatinu, ki od novembra 2005 vodi okrožno sodišče Murska Sobota in se je edini aprila lani prijavil na poziv k vložitvi kandidatur za položaj predsednika.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Lelosi obuja duh Mure: V soboškem proizvodnem obratu se obeta več kot 100 novih zaposlitev
Hitro rastoče kamniško podjetje del proizvodnje iz Kitajske seli v kompleks nekdanjega tekstilnega giganta v Murski Soboti.
Vrhovni sodniki, obakrat je njihov senat vodil vrhovni sodnik Peter Golob, so med drugim zavzeli stališče, da se sodni svet ne more in ne sme postaviti nad zakonodajo, ki dovoljuje neomejeno ponavljanje mandatov predsednika sodišč. »Sodni svet se bo seznanil z odločitvijo vrhovnega sodišča in tudi sprejel odločitev glede nadaljevanja postopka,« so za Vestnik.si sporočili iz sodnega sveta
Število mandatov ni omejeno
Palatina je sodni svet septembra lani in januarja letos zavrnil, ker je menil, da je po »treh mandatih, torej po 18 letih vodenja okrožnega sodišča v Murski Soboti, smiselno, da se nadaljevanje in nadgrajevanje uspešnega poslovanja tega sodišča prepustita drugemu sodniku ali sodnici«. Svet je v svojem sklepu še navedel, da ga je pri tem vodilo prepričanje, da je »na vodstvenih mestih v sodni upravi skozi daljši čas treba zagotoviti raznolikost v pogledih, idejah in sposobnostih za uspešno vodenje sodišča«.
Zoper obe odločitvi je odvetnik Igor Vinčec iz Lendave v Palatinovem imenu vložil tožbi na vrhovnem sodišču. V tožbah je zatrdil, da zakon o sodiščih v svojem 62. členu sodniku ne omejuje števila mandatov na položaju predsednika sodišča in da »sodni svet nima pristojnosti določiti dodatnih pogojev za imenovanje predsednika sodišča.«
Vinčec je v tožbah tudi zatrjeval, da je sodni svet s svojo odločitvijo prestopil meje diskrecijskega odločanja. »Postopek njegovega imenovanja ni bil zakonit in ni bil pošten, kar pomeni kršitev 22. člena ustave, ki govori o enakem varstvu pravic posameznika pred sodiščem in pred drugimi državnimi organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, ki odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih,« je v obeh tožbah navedel odvetnik Vinčec.
Celo sami so mu priznali zasluge
Vrhovni sodniki so v obeh svojih sodbah zavzeli stališče, da možnost imenovanja na položaj predsednika sodišča po 62. členu zakona o sodiščih ne le da ni omejena, ampak da zakon izrecno določa, da je ponovno imenovanje predsednika mogoče. Zakon o sodiščih namreč dopušča neomejeno ponavljanje mandata predsednika sodišča.
Vrhovno sodišče je v svojih dveh sodbah še spomnilo, da je bil Palatin na razgovoru s člani sodnega sveta julija lani zelo prepričljiv in da mu je svet sam priznal zasluge za »dolgoletno uspešno vodenje sodišča«. Oprlo se je tudi na to, da so kandidaturo prav zaradi uspešnega vodenja podprli Miodrag Đorđević, predsednik vrhovnega sodišča, Branko Reisman, predsednik višjega sodišča Maribor, in Dominika Švarc Pipan, tedanja ministrica za pravosodje. Palatin je po zadnji oceni njegove sodniške službe izpolnjeval še pogoje za hitrejše napredovanje.