Konferenco je organiziral zavod Tehnologije TVG – Inštitut za trajnostne tehnologije, ki je pobudnik projekta, vezanega na to rastlino, v poslovni coni Cankova. Ta se usmerja v trajnostno gradnjo in zeleno mobilnost.
S prvo dejavnostjo se ukvarja podjetje CoGreen, direktor Primož Zorec pa je za Vestnik dejal, da so usmerjeni v gradnjo na osnovi industrijske konoplje. Uporabljajo konopljin beton, tudi za izolacijo pa uporabljajo to rastlino. Eno takih zgradb gradijo v naselju Goričke iže v Križevcih.
»V naslednjem letu bomo postavili še štiri, pet hiš oziroma kot kaže, se bodo začele graditi že letos. V celoti bodo zajemale trajnostne koncepte gradnje, kar je naša osnovna vizija,« je dodal. Meni, da je to priložnost za spodbujanje krožnega gospodarstva in znižanje emisij CO2 ter vključitev lokalnega okolja.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Bine Pušenjak se je vrnil z zdravljenja v tujini, doma so jim pripravili sprejem
Bine Pušenjak je pri dveh letih in pol zbolel za tumorom osrednjega živčevja. Zadnjih šest tednov so z družino preživeli v Italiji na zdravljenju.
Drugo priložnost predstavljajo inovativni proizvodi za zeleno mobilnost. Kot je dejal Goran Cunjak iz podjetja Initra inženiring, skupaj s CoGreen sodelujejo v smislu krožnosti, obenem pa je njihova želja lokalizirati celotno sklenjeno verigo dobave in predelave. Podjetje se ukvarja z razvojem elektronike, predvsem na področju zelene mobilnosti, na primer naprednih polnilniških sistemov za električna vozila. »Tukaj vidimo veliko priložnost v dodani vrednosti samih proizvodov. Določeni deli sestava bi bili narejeni iz industrijske konoplje, na primer ohišje, notranji deli, torej bi bila nekakšen nadomestek plastike,« je razložil. Tržno nišo v teh proizvodih vidijo tudi v globalnem smislu in v novih smernicah Evropske unije, ki dajejo med drugim poudarek zmanjšanju emisij CO2 ter propagaciji zelene mobilnosti. »Ideja je, da bi v industrijski coni Cankova postavili 'ready to go' zadevo. Torej da bi tam proizvajali končne proizvode za znanega kupca, na primer multinacionalke v tujini. Zdi se nam, da je Cankova dobro umeščena na slovenskem področju in imamo tudi veliko podporo lokalne skupnosti,« je poudaril Cunjak. Projekt je po fazah zasnovan do leta 2027, sogovornik pa meni, da bodo začetki kmalu po novem letu.
Kmet, gospodarstvo in država
Oba sogovornika sta večkrat izpostavila, da mora za uspeh projekta vladati povezanost. »Želimo si, da so zadeve lokalne, da imamo zagotovljen vir surovine, s katero lahko ustvarjamo dodano vrednost. Tu smo se spustili v nehvaležno vlogo, da poskušamo pripraviti celoten teren za proizvodnjo te surovine, naše primarne dejavnosti pa so drugje,« izpostavi direktor podjetja CoGreen. V zavodu Tehnologije TVG poudarjajo, da namen projekta ni kmetijska pridelava, ampak organizacija vira industrijske konoplje s poreklom. Zato si vsi vključeni želijo, da zaživi ekosistem, v katerem bi pridelovalci te rastline delovali povezano, in da se organizira določena institucija, s katero bi se potem oni v sklepni fazi dogovarjali za letne količine, odkupne cene in podobno. Konferenca je prav z namenom predstavitve teh priložnosti potekala tudi na Cankovi. Cunjak je v pogovoru še dejal, da kmetovalcem s strani Kmetijsko gozdarskega zavoda Murska Sobota nudijo tehnično podporo in znanje, saj njihovi zaposleni poznajo področje in jim lahko pri pridelavi svetujejo. Pomembno pa je tudi, da kmetje drug na drugega ne gledajo kot na konkurenco.
Vpleteni v zgodbo si želijo sodelovanja z ostalimi deležniki, da bi lahko v prihodnje surovino kupovali v tem okolju, vendar poudarjajo, da če kmetovalci v projektu ne bodo videli priložnosti, bodo vlakna kupovali na trgu.
»Tudi sami smo se podali na za preživetje gledano rizično pot, vendar smo preživeli in si pridobili zaupanje. S tem dajemo zrcalo drugi strani, ki mora prav tako prevzeti svoj del odgovornosti. Trenutno pa pač kupujemo v drugih državah, ki so priložnost prepoznale in se organizirale prek zadrug, podjetij …« še meni Zorec in pristavi, da kmetovalci potrebujejo spodbudo tudi s strani države.
Nižje odkupne cene
Mednarodna konferenca je bila sicer razdeljena na več panelov, med gosti je bil tudi Matjaž Grkman iz Sektorja za trajnostno kmetijstvo pri kmetijskem ministrstvu. Slikovito je ponazoril, da je pri nas vzgoja industrijske konoplje nekakšno vrtičkarstvo, kmete pa da je treba povezati. Nekaj večjih kmetij, ki se s tem v Sloveniji ukvarjajo, sicer obstaja, vendar se jih je veliko preusmerilo na avstrijski trg. Tudi cena je padla. »Cena cvetov je s 300 evrov padla na 30 evrov za kilogram,« je izpostavil. Na konferenci je sodeloval tudi David Geršak, direktor Zadruge Konopko, ki je bila ustanovljena leta 2014 in ima danes okoli 165 članov. Spomnil je na to, da je gojenje konoplje v vseh evropskih državah enormno poraslo v letih 2012, 2013. Pri nas je bil večji preboj čez leto, dve, ko so se spremenili tudi določeni pravilniki. Število površin, na katerih je zasajena industrijska konoplja, pa v Sloveniji od leta 2015 naprej drastično pada. Letos so jo pridelovali na 230 hektarjih, kar je skoraj najmanj v zadnjih osmih letih. V Evropski uniji je v zadnjih letih takih površin slabih 50 tisoč hektarjev.
Izpostavil je, da je treba v prihodnje posvetiti pozornost predvsem področju spravila pridelka.
»Sprašujemo se, zakaj Slovenija ne prepozna potenciala konoplje in zakaj tega ne znamo vpeljati v krožno gospodarstvo, zakaj nimamo sprejetih osnovnih pravilnikov in zakonov, ki so enakovredni pravilom igre v drugih državah v Evropi,« je poudaril in dodal, da je treba panogo rešiti, preden bo postala nekonkurenčna v primerjavi z drugimi evropskimi državami.
Ključno je povezovanje kmetov
Predstavljen je bil še Evropski projekt industrijske konoplje. Gre za inovativno partnerstvo, projekti pa so namenjeni pridelovalcev. Marca lani je k temu zaradi pomanjkanja prenosa informacij in znanj med kmeti pristopila Zadruga Konopko. »Ti projekti so priložnosti, ki povezujejo znanje, izobraževanje, svetovanje in samega kmeta. Namenjeni so povezavi in opolnomočenju kmetovalcev,« meni Tamara Korošec iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor. Zavzemajo se za to, da bi povezali kmete, jih spoznali s predelovalci, da bi s cvetovi, semeni in vlakni industrijske konoplje naredili tehnološke preboje.
Prihodnost je pridelava na biodinamičen način
V sklopu projekta se izvajajo tudi poljski preizkusi, v katere je vključenih pet kmetij iz različnih območij Slovenije, med drugim tudi iz Prekmurja. O tem je spregovorila Sonja Bertalanič iz Kmetijsko gozdarske zbornice Murska Sobota in dejala, da bodo rezultati znani novembra, je bilo pa letos inicialno leto. Predstavila je še možnosti, ki jih industrijska konoplja ponuja na področju prehrane in ekološkega kmetovanja. »Pomembno je, ko se je poslužujemo v industrijske in medicinske namene, da je ekološko neoporečna. Korak naprej bi bila pridelava konoplje na biodinamičen način, ker biodinamika velja za krono ekološko pridelane hrane in je taka tudi najbolj zdrava in hranilna.«