Inšpektorji za okolje izvedli nadzor obremenitve vodotokov v Pomurju in Podravju

Inšpekcija se je za nadzor pomembnejših virov možnih obremenitev vodonosnikov odločila, ker so rezultati državnega monitoringa kakovosti podzemne vode na teh območjih v preteklosti pokazali slabo kemijsko stanje. Med drugim so preverili štiri kompostarne, devet bioplinarn, dve odlagališči, 21 naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega, 20 komunalnih čistilnih naprav in tri zavezance, ki odvajajo industrijske odpadne vode in so čezmerno obremenjevali vode bodisi z amonijevim dušikom ali nitratom. Dvema kompostarnama so izdali odločbe zaradi ugotovljenih nepravilnosti v ravnanju z digestatom oziroma odpadki, tretji kompostarni pa odredili sanacijo površin in sistema lovljenja izcednih vod tako, da ne bo več prihajalo do onesnaževanja okolja z njimi.

Zaskrbljujoč delež neskladnih vzorcev digestata so ugotovili v bioplinarnah, kar kaže na to, da mnogo upravljavcev bioplinarn ne obvladuje dovolj dobro postopkov predelave bioloških odpadkov. V kar treh digestat ni ustrezal kriterijem, po katerih bi ga bilo dovoljeno vnašati v ali na tla, zato so uvedli inšpekcijske postopke, ki še niso končani. Uvedli so še prekrškovni postopek zoper bioplinarno, kjer je naprava delovala v nasprotju z okoljevarstvenim dovoljenjem, ter zoper bioplinarno, ker je zavezanec od januarja do julija 2020 nelegalno pošiljal pregnito blato na Madžarsko.

Med industrijskimi zavezanci v zvezi z nitratom inšpektorji niso ugotovili čezmernega obremenjevanja voda z industrijskimi odpadnimi vodami, kar pa je po mnenju inšpekcije pričakovano, saj te nadzirajo redno. Prav tako je bila večinoma ustrezna skladnost neindustrijskih zavezancev za odvajanje odpadnih voda. Med 33, za katere so prejeli prijave Arsa, so le trije čezmerno obremenjevali vode, pri vseh pa že nekaj časa teče inšpekcijski postopek za odpravo nepravilnosti. Pri enem se je lani začel postopek prisilne poravnave, drugi pa je že zgradil novo čistilno napravo, s katero okolja ne obremenjuje več. Pri tretjem zavezancu, ki je sicer že začel čistiti odpadne vode na čistilni napravi pred izpustom v javno kanalizacijo, je inšpektorat začel izvršilni postopek, saj še vedno ne izkazuje skladnosti meritev z zahtevami predpisov.

Ne povsem zadovoljiva je še vedno skladnost komunalnih čistilnih naprav na tem območju, a se ta stalno izboljšuje. Med dvajsetimi napravami, pri katerih so opravili nadzor, samo pri štirih niso ugotovili kršitev, ostalim pa so izdali odločbe za odpravo kršitev. Upravljavci petih čistilnih naprav so odločbe že izvršili, eden od njih je tudi nadomestil obstoječo čistilno napravo z novo, pri drugih, ki jim je rok za izvršitev potekel konec leta 2020 oziroma jim bo potekel v letu 2021, pa bodo inšpektorji postopke nadaljevali.

Posebej so se inšpektorji posvetili črpališču Skorba, s katerim upravlja Komunalno podjetje Ptuj in kjer so vsebnosti nitrata v desetih letih narasle za okoli 20 miligramov na liter ter presegle 75 odstotkov okoljskega standarda kakovosti. Prekomerno izkoriščanje vode iz črpališča bi lahko povzročilo prodor onesnažene vode iz zgornjega, bolj onesnaženega aluvialnega vodonosnika v nižji, manj onesnažen terciarni vodonosnik, a je nadzor pokazal, da naprave za merjenje odvzemov na nobeni vrtini niso izkazovale prekomerne rabe vode, zato za prodor onesnažene vode ne more biti krivo nezakonito prekomerno črpanje vode.

Pristojna inšpektorica je sicer izdala štiri odločbe, s katerimi je občinam naložila, da zagotovijo izdelavo poslovnikov za vzdrževanje in obratovanje naprav za oskrbo s pitno vodo.