Družba Interexport s Potoka pri Komendi na področju kmetijstva v Sloveniji posluje že več kot dvajset let, je zastopnik in distributer nekaterih prepoznavnih blagovnih znamk v branži. Poleg Slovenije deluje še na Hrvaškem in v Srbiji, v manjši meri tudi v Makedoniji ter Bosni in Hercegovini. V Sloveniji ima 60 zaposlenih, od tega jih 35 dela na področju kmetijstva, v družbi pa se ukvarjajo še s prodajo opreme za laboratorijsko tehniko in radiologijo. V Srbiji imajo hčerinsko podjetje, v katerem je 18 zaposlenih, na Hrvaškem pa poslujejo prek partnerjev. »Ti trije trgi so za nas zelo pomembni in smo na njih tudi uspešni,« pravi direktor Aleš Jenčič, s katerim smo se pogovarjali ob odprtju novega Interexportovega prodajno-servisnega centra v Slovenski Bistrici. Jenčič verjame, da če bodo v družbi dobro opravili naloge, ki so si jih zadali ob odprtju te poslovalnice, se bodo v prihodnosti pokazale tudi potrebe po širitvi prodajne mreže. »Prihodnost je zagotovo v tem, da se kupcu približamo s hitro in čim boljšo servisno storitvijo,« pravi.
Kakšen je po vašem mnenju danes vpliv tehnologije na kakovost kmetovanja?
»Pri vedno bolj zahtevnih klimatskih razmerah v svetu je tudi tehnologija za kmete vedno pomembnejša. Tu še posebej mislim na tehnologijo, ki omogoča pravočasno, kakovostno in ekološko sprejemljivo obdelavo tal. Gre za navigacijske sisteme z natančnostjo do dveh centimetrov, naprave, ki omogočajo kontrolirano oddajanje gnojil v tla, za setveno tehnologijo in podobno.«
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(V premislek) Pomembno je, kako živimo zdaj - ker za jutri nihče ne jamči
Kako je pravično, da nas trenutek slabosti, morda niti ne naš, stane vsega?
Omenjene tehnologije nekateri mlajši kmetje že uporabljajo tudi v Pomurju. Kako pa na splošno vidite dovzetnost za tehnološke novosti med kmeti v Sloveniji?
»Mlajši kmetovalci se seveda lažje navajajo na visoko tehnologijo kot starejši, ampak recimo navigacijska naprava ni tako zahteven pripomoček, da bi imeli starejši kmetje s tem neke resne težave. Predvsem pa imamo tudi mi izobražen kader, ki naše uporabnike izšola in jih pripravi za delo s temi stroji.«
Tržite široko paleto strojev, od traktorjev naprej. Po katerih izdelkih je trenutno med kmeti največ povpraševanja?
»Povpraševanje je zelo odvisno od ukrepov, ki jih sprejema država, govorimo predvsem o subvencijah. Če so recimo na voljo subvencije za priključno mehanizacijo, je večje povpraševanje po tej, če so na voljo subvencije za traktorje, pa seveda več povprašujejo po traktorjih. Zanesljivo so v naši strukturi prodaje traktorji številka ena, tako Fendtovi kot traktorji znamke Valtra. Glede na to, da je pri traktorjih slovenski trg razdeljen tako, da je samo ena tretjina traktorjev z več kot 100 konjskimi močmi in da imamo v naši ponudbi v glavnem tehnologijo za profesionalno kmetijstvo, se to potem pri nas kaže z večjim povpraševanjem po modelih v tej skupini. Ker govorimo večinoma o traktorjih, ki imajo okoli 130 konjskih moči, gre za razmeroma velik trg, hkrati so to modeli, ki že omogočajo delo z omenjenimi sodobnimi tehnologijami, od navigacije, preciznega kmetijstva in prilagajanja neravnim terenom, vsi so tudi opremljeni s standardi, ki omogočajo delo s priključnimi stroji, kot so sejalnice in škropilnice.«
Z odprtjem poslovalnice v Slovenski Bistrici ste se nekoliko približali pomurskemu trgu. Kako ste doslej sodelovali s pomurskimi kmetovalci?
»V Pomurju smo že dolgo prisotni, tam imamo veliko zvestih kupcev, tudi kupca z velikim številom naših traktorjev. Zdelo se nam je nujno, da tem pa tudi prihodnjim kupcem približamo storitve po prodaji, povezane predvsem z rezervnimi deli. Pri tem se zdi, da je lokacija v Slovenski Bistrici dokaj blizu kupcem od Savinjske doline do Lendave oziroma nekako v sredini tega območja.«
Vsako leto nove tehnologije v kmetijstvu predstavljajo tudi na sejmih in posvetih. Katere tehnologije bodo glede na trende prišle v ospredje v bližnji prihodnosti?
»Zanesljivo bodo to tehnologije s sposobnostjo nadzora rasti posameznih rastlin. To je tehnologija, ki jo nekateri prakticirajo z droni. Mi pa imamo tehnologijo, pri kateri sejalnice ali škropilnice ocenjujejo, v kakšnem stanju je posamezna rastlina, in temu prilagajajo količino izbrizganih snovi. To je zagotovo tehnologija, ki se bo v prihodnosti še bolj razvijala, tudi zaradi teženj po čim manjših ekoloških obremenitvah okolja. Enako bo pri gnojenju, ne glede na to, ali gre za naravno gnojenje ali gnojenje z umetnimi gnojili. Verjamem, da bo navigacijska tehnologija v prihodnosti še bolj razširjena v traktorjih. Traktorji, pri velikih površinah tudi priključni stroji, pa gredo v to smer, da se opravi čim manj prehodov, gre torej za reducirano obdelavo z zelo premišljeno uporabo vlečnih vozil na poljih.