Alojz Glavač je inženir elektrotehnike, nekdanji učitelj na Srednji poklicni in tehniški šoli v Murski Soboti in že dvanajsto leto župan Občine Moravske Toplice. Kot napoveduje, se bo potegoval še za en mandat na čelu te turistično najbolj priljubljene občine v Pomurju, saj želi dokončati začete projekte. Med njimi sta najpomembnejša večnamenska dvorana in ureditev središča osrednjega naselja občine.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(KAVČ #15) Nika Kovač: "Redko sem očarana, doma so me učili, da moram biti kritična – še posebej do politikov"
Sociologinja, antropologinja in vodja Inštituta 8. marec je postala sinonim za gibanja, ki spreminjajo družbo – od pravic žensk in enakopravnosti do pitne vode, medijske svobode in volilne participacije.
V tem trenutku v občinski upravi pripravljate predlog proračuna za prihodnje leto. Zakaj bo tokrat enoleten in ne dvoleten kot običajno?
»Proračun bo enoleten zaradi jesenskih volitev. To se mi zdi pošteno do novega občinskega sveta in tudi zaradi morebitne spremembe na županskem mestu. Iz moralno-etičnih razlogov tako ni umestno sprejemanje dvoletnega proračuna, čeprav ga lahko potem vsak popravlja z rebalansom, saj se stvari med finančnim letom spreminjajo.«
Del proračuna in načrta razvojnih programov bosta tudi večnamenska dvorana in ureditev središča Moravskih Toplic. Kako blizu uresničitve sta ta projekta?
»Večnamenska dvorana, katere polno ime je kongresno-športna in kulturna dvorana Moravske Toplice, je bistveno bližje uresničitve. Čakamo že na pridobitev gradbenega dovoljenja, kar bi se že zgodilo, a je prišlo do dodatne težave, saj je elektrodistribucijsko podjetje, ki izdaja soglasje, spremenilo projektne pogoje. To pa zato, ker je bil do dvorane prvotno predviden navaden nizkonapetostni priključek, a si je zato, ker ima dvorana v nadaljevanju predvideno gradnjo fotovoltaične elektrarne, ki ni bila del investicije, upravljavec elektro omrežja premislil. Zdaj mora biti od transformatorske postaje položen srednjenapetostni kabel in vzpostavljena nova postaja pri dvorani, kar seveda pomeni, da bo to sestavni del investicije. Ocenjena vrednost tega dodatka je okoli 200 do 250 tisoč evrov, toda ne glede na to bo potem gradbeno dovoljenje izdano in lahko začnemo finančno zaključevati investicijo.«
Kako pa nameravate financirati projekt?
»Predvideno je, da bi del sredstev pridobili iz evropskih strukturnih skladov, del sredstev pa bi bil državnih in občinskih. Tu je predvideno dolgoročno zadolževanje, ker iz tekočega dela proračuna v letu, dveh, kolikor bi gradnja trajala, toliko sredstev ni možno zagotoviti. Idealno bi bilo, da bi te stvari že imeli na papirju, je pa res, da se je menjala vlada. Znano je, da je prejšnja vlada sprejela zakon o investicijah v športno infrastrukturo, kjer smo imeli na neki način zagotovljenih okoli 3,5 milijona evrov. Ker je nova vlada, so novi načrti in se niti ne ve natančno, kdo bo upravljal športni resor, ki naj bi sicer prešel na gospodarsko ministrstvo, zato je to področje še odprto. Zakon predvideva razpis, ki ga še lep čas ne bo, in dokler vsaj teh okvirov, kar se tiče sofinancerjev, ni, tudi junaka na občini ni, ki bi razpisal iskanje izvajalca za obseg del, ki je ocenjen na okoli devet milijonov evrov. Sploh glede na to, da je naš proračun praviloma težak okoli osem milijonov evrov.«
Kot vas razumem, je ta projekt za občino absolutna prioriteta.
»Ta dvorana, ki je mimogrede že 20 let tako ali drugače v načrtih, je zdaj tako daleč, da lahko premakne ponudbo Moravskih Toplic na višjo raven. To bi bil premik tako z vidika časa bivanja turistov, ki zdaj traja v povprečju tri dni, kot strukture turistov. Nekaterih dogodkov, ki se odvijajo pri nas, namreč ni mogoče organizirati v hladnejšem obdobju leta, če trajajo več kot en dan, zato so vsa tovrstna srečanja poleti. Nobeden od dveh največjih turističnih ponudnikov nima tovrstnih kapacitet. Drugi vidik so priprave vrhunskih športnih ekip, dvorana pa bi bila primerna tudi za tekme. Tretji vidik je poleg športa še kulturni. Mi ne moremo imeti koncerta Perpetuum Jazzile ali podobnih glasbenih zasedb v Moravskih Toplicah, če nimamo takšnega objekta. Vse navedeno bo tako bistveno obogatilo našo turistično ponudbo.«
So k projektu pristopile tudi oboje terme – Terme 3000 in Terme Vivat?
»Pismo o nameri smo podpisali štirje partnerji, poleg občine in občinske športne zveze z olimpijskim komitejem tudi Terme 3000 in Terme Vivat. Jasno je, da je to pismo o nameri brez zavezujočih finančnih vložkov pri investiciji, kar pa niti ni toliko pomembno kot to, da vključuje zavezo za uporabo objekta po letnih terminskih pogodbah. To pomeni, da bo potem ta objekt imel funkcijo in življenje.«
S turizmom je povezan tudi drugi večji projekt – ureditev središča. Kako daleč je ta projekt?
»Idejna zasnova je bila dokončana in zdaj izdelujemo občinski podrobni prostorski načrt. Res pa je, da v delu, ki se nanaša na zemljišča, ki so v lasti družbe Sava, ta ne sprejema predvidenih posegov, kot je garažna hiša, in drugih, ki zahtevajo neke vložke. Pred nami je dilema, ali zožiti ta del in ga urediti tako, da bi pridobili en objekt, tržnico in morebitno manjšo zgradbo, kjer bi bilo možno imeti protokolarne dogodke in druge, ki so vezani na delovanje občine. V obstoječi zgradbi namreč ne moremo imeti porok in drugih svečanih dogodkov, ravno tako ni dostopna za invalidne osebe. Tako bi pridobili eno manjšo dvorano, kjer bi lahko imeli tudi seje občinskega sveta in njegovih delovnih teles. V času epidemije smo denimo začeli uporabljati športno dvorano v Martjancih, kar se je pokazalo za zelo dobro rešitev.«
Geotermalno vrtino pri Rimski čardi ste v zadnjih letih revitalizirali in tudi ustanovili novo gospodarsko družbo Rimska čarda. Je prišlo do kakšnih premikov pri tem projektu?
»Družba je ustanovljena in ima dve nalogi. Prva je pridobitev koncesijske pravice, kar poteka že šesti mesec, druga pa je iskanje investitorjev. V tem šestmesečnem obdobju se je dogajalo marsikaj. Imamo informacijo, da je eden izmed potencialnih investitorjev že začel pridobivati zemljišča na predmetnem območju, ki niso v občinski lasti. Menim, da je to znak, da ima resen namen. Malo se je sicer zapletlo, ker se je na tem območju spremenil prostorski akt zaradi gradnje suhega zadrževalnika, kar je povezano z gradnjo vzhodne soboške obvoznice. Gradnja zadrževalnika namreč sega neposredno na območje Rimske čarde. Žal pa mi je, da nam zaradi neustrezne državne politike ni uspelo, da bi bil zadrževalnik mokrega tipa, kar bi z vidika turizma in kmetijstva pomenilo, da bi bil to veliko bolj večnamenski objekt. Zajezitvi vode so nasprotovali največji lastniki tamkajšnjih zemljišč, predvsem Panvita in Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS.«
Za kakšno dejavnost pa je primerna vrtina? Nekoč je bila tu ideja o zdravilišču za zdravljenje luskavice.
»Struktura vode po analizah, ki smo jih opravili v zadnjih treh letih, je podobna vodi v Moravskih Toplicah, torej iz vrtin v Termah 3000 in Termah Vivat. Je pa ena pomembna razlika. Vrtina ima na najnižjem vodonosniku na 1380 metrih veliko višjo temperaturo vode. Po naših podatkih je bila izmerjena temperatura 96 stopinj Celzija. Še ena značilnost te vode je, da je maksimalna količina črpanja šest litrov na sekundo, saj gre za zelo ozko plinsko vrtino. Kar se tiče luskavice, je v vmesnem obdobju stroka na tem področju zelo napredovala in zdaj obstajajo bolj učinkovite terapije, a vendarle je ta voda še vedno prepoznana kot pozitivna za zdravljenje te bolezni. V tem času so tudi številni investitorji na tem področju vlagali drugam, kar pomeni, da gre za na neki način zamujeno priložnost. Ne glede na to, ali bo uporabljena za zdravljenje luskavice ali ne, so to dobra izhodišča za turistično dejavnost, saj ima termalna voda tudi druge pozitivne učinke.«
Na eni izmed zadnjih sej ste omenili, da bi za pridobivanje strateških zemljišč, ki bi jih lahko zaokrožili, recimo pri gramoznici Ivanci in na območju Rimske čarde, potrebovali do dva milijona evrov investicijskih sredstev.
»Res je, to je splošen problem. Če pogledamo celotno občino z 28 kraji in 27 krajevnimi skupnostmi, nam največ tovrstnih zemljišč primanjkuje v osrednjem delu občine. V Bogojini denimo pridobivamo zemljišča za poslovno cono, kjer je prednost velika bližina avtoceste, kar se tiče Ivancev, pa gre za eno največjih gramoznic v regiji po površini. Po izkoriščanju gramoznice ima koncesionar nalogo, da jo pripravi in uredi za druge namene, zato imamo na tem območju predviden zazidalni načrt z manjšo turistično zgodbo. Res pa je, da je struktura lastništva tamkajšnjih zemljišč zelo razpršena – gre za okoli 20 parcel. Pri pridobivanju zemljišč v Moravskih Toplicah pa se soočamo z visokimi cenami, predvsem če gre za zazidljive parcele. Sedaj smo pridobivali zemljišča za gradnjo dvorane, kjer je bila cena 49 evrov za kvadratni meter, ampak tam nismo imeli druge izbire.«
Predvidevam, da sodelovanje onkraj političnega pola v vaši občini dobro funkcionira, glede na to, da imate podžupana, ki prihaja iz nasprotne politične opcije.
»Odkar sem župan, delujem v tej smeri, da imam vsaj podžupane in tudi druge funkcije uravnotežene, ne glede na politično pripadnost. Eden od podžupanov trenutno je član SD, še prej sem imel podžupana, ki je bil član LDS. Tudi sam sem kandidiral s podporo volivcev, torej s podpisi, in s podporo strank, ki so mi želele dati podporo, tako bo tudi letos. To je prvi pogoj, da presežeš neke delitve. Sodelovanje mora biti dobro tudi zaradi tega, ker se dostikrat dogaja, da mandati županov, občinskih svetov, predsednikov krajevnih skupnosti pa tudi, če hočete, predsednikov gasilskih in drugih društev v občini ne sovpadajo z mandati vlad. Vlade prihajajo in odhajajo, večinoma svoj mandat končajo predčasno. Mi smo imeli v svoji 31- letni zgodovini 15 vlad, kar pomeni skoraj vsaki dve leti drugo. To je slabo in tudi eden izmed razlogov, da ni stabilnosti, ki je nujna zaradi domačih in zunanjih okoliščin, da te vsak veter v obliki pandemije, energetske ali finančne krize ne more odpihniti.«
Kako to, da ste se odločili za vnovično kandidaturo?
»Razlogov je več. Eden od njih je ta, da se počutim še dovolj vitalnega in pri močeh, drugi je ta, da imamo odprte projekte, ki bi jih želel dokončati, tretji pa je ta, da me družina in celotno domače okolje spodbujata k temu. Način kandidature sem omenil že prej, ravno tako dobro sodelovanje, ki se ga nadejam z vsemi občinskimi organi in institucijami. Mimogrede, vsa občinska podjetja in zavodi poslujejo pozitivno, kar je zelo pomembno. Od občinskega proračuna je posredno in neposredno odvisnih več kot 250 ljudi in njihovih družin. Ta občina si kakšnega izleta v neznano ne sme dovoliti, ker smo, kar se načina financiranja tiče, neugodna občina. Tako moramo z vidika naših obveznosti in velikosti območja zelo paziti pri proračunskem načrtovanju, pri izdatkih in investicijah, da ohranimo delujoč celoten sistem. Občina je obenem soustanovitelj praktično vseh regijskih institucij, od soboškega zdravstvenega doma, Pomurskih lekarn, študijske knjižnice do Ceropa, Pomurskega muzeja in galerije ter Vodovoda sistema B. Poleg tega spadamo v Krajinski park Goričko, imamo madžarsko manjšino in pripadnike različnih veroizpovedi. Če omenim samo še naša pokopališča, ki se zdijo morda komu nepomembna stvar, a so ogledalo naše preteklosti in sedanjosti, imamo jih čez 30. Več kot naselij. To moramo ohranjati. Tu pa so seveda še vaško-gasilski domovi, ki so jih ljudje zgradili s prispevki skozi različne generacije, zato jih je ravno tako treba ohranjati v dobri kondiciji. Vsega tega marsikdo ne razume.«