Da ste med dvema odstotkoma najboljših znanstvenikov na svetu, je verjetno velika čast?
»Zagotovo. Če človek vlaga ogromno energije v svoje delo in je potem to opaženo in priznano na svetovni ravni, je gotovo zelo vesel. A rad bi poudaril, da je na našem oddelku, to je na Inštitutu za računalništvo na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, med dva odstotka uvrščenih kar šest profesorjev. To kaže na izjemno dobro delo celotnega oddelka. Gre za izjemno stvar, redke univerze, redke fakultete imajo toliko profesorjev med dvema odstotkoma, nam pa je to uspelo samo na tem inštitutu.«
Katera so glavna raziskovalna področja, s katerimi se ukvarjate?
»Moje ključno raziskovalno področje je bilo vedno računalniška obdelava geometrijskih oziroma prostorskih podatkov. Te najdemo povsod. Naprave, s katerimi vsakodnevno ravnamo, so določene z geometrijskimi podatki, ko se vozimo, imamo vključeno navigacijo in spet imamo opravka z njimi, najdemo jih tudi pri medicinskih preiskavah z napravami CT in MRI, vsaka parcela je opisana z njimi. Področje raziskav je neskončno veliko.«
Kdaj ste začutili željo po delovanju v elektrotehničnih in računalniških vodah?
»Ko sem bil mlad, računalnikov ni bilo. Tehnika in inženirstvo sta me vedno veselila in že v osnovni šoli sem vedel, da bom študiral elektrotehniko. Študij računalništva je bil takrat še v povojih, sem se pa študiju računalniških algoritmov posvetil pozneje, ko se je na naši fakulteti odprl oddelek za računalništvo in ko so me tam zaposlili.«
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Na razgovoru so jo spraševali o družini, zagovornik ugotovil diskriminacijo
Prepovedano je zahtevati podatke o družinskem oziroma zakonskem stanu, nosečnosti, načrtovanju družine.
Se je študij v vaših časih bistveno razlikoval od današnjega?
»Ja, pa tudi odnos med študenti in profesorji. Zdi se mi, da smo se takrat bolj zavedali, kaj pomeni biti študent, kot se nekateri mladi danes. Študent mora biti samoiniciativen in mora za dodatno znanje tudi kaj prebrskati. Mi smo takrat brskali po knjižnicah, danes pa je znanje veliko lažje dostopno. Se pa zavedam, da so se časi spremenili in da s svojimi očmi današnjega časa ne smem soditi. Bi pa rad poudaril, da je v vsaki generaciji veliko odličnih študentov, ki znanje, pridobljeno na fakulteti, dodobra nadgradijo.«
Kateri so največji izzivi današnjega časa na področju, na katerem delujete?
»Izzivi so povezani s predstavitvijo znanja, s tem, da bi bil stroj zmožen odločitev, ki so primerljive s človeškim načinom razmišljanja. Naj pojasnim s primerom. Če opazujeva najina obraza, bova rekla, da sta simetrična. A računalnik se bo za ta odgovor moral zelo potruditi. Veliko raziskav na tem področju gre v približanje načina delovanja računalniškega stroja človeku. In ker se človek nahaja v prostoru, v njem biva in živi, bo oziroma je obdelava geoprostorskih podatkov tako zelo pomembna.«
Kako daleč so te raziskave?
»Zelo daleč. So pa trenutno omejitve na področju tehnologije. S prehodom na drugačne koncepte delovanja računalniškega stroja se bo verjetno to v prihodnje močno spremenilo. Razvoj tehnologije znanja ni bil nikoli tako hiter kot danes. Razloga za to sta prav elektrotehnika in računalništvo. Zadnje je omogočilo dostop do znanja najširšemu krogu človeštva. Če si prej želel do znanja, si moral v knjižnico. Pred dvestotimi leti večina ljudi ni bila pismenih, le redki izbranci so znali brati, še bolj redki so dobili znanje, zapisano v knjigah, pa tudi teh je bilo za posamezna področja zelo malo. Danes pa lahko človeštvo prek spleta kadar koli pride do najrazličnejših virov znanja in to je spodbudilo neizmerno revolucijo na področju tehnologije. Napovedati, kdaj se bo kaj zgodilo, je resnično nehvaležno. Zdi se nam, da se premikamo počasi, a so premiki neizmerni. Mi se še spomnimo, kako so naši starši s prostovoljnim delom postavljali drogove za telefonsko napeljavo do bivališč. Danes imamo telefone v žepih in ti poleg telefoniranja omogočajo še dosti drugih stvari.«
Kako vi kot profesor sledite temu razvoju in spremembam?
»Mi, ki delujemo na področju računalništva, imamo do neke mere smolo. V drugih disciplinah, kjer so znanja bolj ustaljena, jih z leti samo žlahtiš in dopolnjuješ. V računalništvu pa znanje kar hitro zastari, zato ga je treba neprestano dopolnjevati. A kljub vsemu je ključno temeljno znanje, ki ga moramo prenesti na študente, da jim s tem omogočimo, da se bodo uspešno spoprijemali z novostmi in napredkom. Kajti tudi oni bodo postavljeni v situacijo, da se bodo njihove službene zadolžitve neprestano spreminjale, in bodo morali znati svoje znanje nadgrajevati. Ne nazadnje je tako danes v vseh poklicih, računalništvo je trenutno le najbolj izpostavljeno.«
Vi ste tudi vodja laboratorija za geoprostorsko modeliranje, multimedijo in umetno inteligenco na mariborski univerzi ter sodelujete s podjetji pri pripravi različnih projektov.
»Res je. V laboratoriju je zaposlenih 28 sodelavcev, večina na projektih. Te imamo tako na nivoju države, evropske zveze kot na nivoju podjetij. Z večino vzpostavljamo dolgoročnejši odnos in z nekaterimi sodelujemo že skoraj 20 let, vse od ustanovitve laboratorija. To nam omogoča prenos znanja v aplikacije, industrijo. Podjetja so po eni strani financerji, po drugi strani pa se zavedajo, da bodo denar, ki so ga vložili v naše delo, lahko ustrezno oplemenitili v svojih izdelkih.«
Kateri je na primer projekt, ki je poznan širši javnosti ali se uporablja na širšem področju?
»Zanimiv projekt je bil obdelava podatkov LiDAR za celotno Slovenijo. Slovenija je bila pred sedmimi leti v celoti posneta z lidarskim snemanjem, mi pa smo z Geodetskim inštitutom Slovenije potem z našo programsko opremo vse te podatke klasificirali. To pomeni, da so naši programi za vsako točko določili, ali pripada terenu, objektu, nizki ali visoki vegetaciji. Izdali smo tudi programje za izdelavo različnih podatkovnih slojev, kot na primer digitalni model reliefa v metrski ločljivosti.«
Ste mentor študentov pri zaključnih študijskih nalogah, avtor in soavtor številnih znanstvenih člankov. Kako usklajujete pedagoško in raziskovalno delo?
»Naš poklic je način življenja. Če povem po domače, ni dneva, ko ne bi delal za službo. In to lahko počneš le, če ti je služba v neizmerno zadovoljstvo. Res pa je tudi, da sedaj, ko se mi počasi približuje upokojitev, prenašam veliko zadolžitev na mlajše sodelavce, ki uspešno prevzemajo moje naloge in zagotavljajo, da bo laboratorij v prihodnosti uspešno nadaljeval delo.«
Na kateri znanstveni članek ste najbolj ponosni?
»Gre za članek o algoritmu za konstrukcijo Delaunayeve triangulacije, ki je bil objavljen pred približno 15 leti. Področje danes raziskovalno ni več aktualno, ampak v tistem trenutku je bil to zabaven algoritem, ki še danes služi svojemu namenu. Bil je namreč daleč hitrejši od takrat znanih algoritmov.«
Koliko člankov trenutno pripravljate?
»Stvari so praviloma vedno povezane s projekti. Laboratorij je velik in smo hierarhično organizirani po skupinah. Vsaka pripravlja svoje objave, jaz trenutno s sodelavci pripravljam tri članke. Prvi je povezan s področjem razpoznave simetrij, drugi s stiskanjem podatkov, tretji pa je s področja robotike.«
Ste tudi član Pomurske akademsko-znanstvene unije. Se vam zdi pomembno ohranjati vezi z rodno regijo in se povezovati z drugimi akademiki?
»Tako je, sem član, vendar moram priznati, da ne preveč aktiven. Je pa PAZU izjemno pomemben, saj krepi naše zavedanje, od kod prihajamo, in se v Pomurje tudi vračamo in tako regiji skušamo na neki način vrniti del sebe. Sam se pogosto vračam na domačijo v Borece, tako da nisem povsem odšel.«
Omenili ste že, da ste pri izbiri kariere sledili svojemu čutu. Kaj svetujete prihodnjim generacijam znanstvenikov?
»Predvsem naj poslušajo svoj šesti čut. Gotovo je pomemben dejavnik, če veš, da z zaposlitvijo ne bo težav, pa vendar je najbolj važno, da se v poklicu najdejo, da počnejo tisto, za kar so poklicani. Beseda poklic pomeni prav to. Če delo opravljaš z veseljem, boš tudi uspešen in zadovoljen.«
Velja omeniti še to, da na področje računalništva vstopa tudi precej žensk.
»Zanimivo je, da je na področju računalništva v svetu približno pol študentov in pol študentk. Pri nas še ni takega razmerja, se je pa v zadnjem času število deklet povečalo in so zelo uspešna. Imamo tudi doktorske študentke, ki dokazujejo, da študij tehnike, predvsem pa računalništva, daje enake možnosti in priložnosti.«