Kakšne posledice je pustila epidemija oziroma pandemija na delovanje Zavoda za kulturo, turizem in šport Murska Sobota? In na vaše delo osebno kot direktorice zavoda?
»Ta pandemija je bistveno spremenila življenje v Soboti, regiji, državi, v svetu in zelo posegla tudi v delovanje našega zavoda. Zavedamo se, da bomo po pandemiji morali pošteno poprijeti za delo, se čim bolj prilagoditi na nove razmere in z vsem znanjem in zagnanostjo pognati kolesje, kar pa ne bo enostavno. Moje delo je bilo obremenjeno predvsem s spremljanjem in izvajanjem shizofreno spreminjanih ukrepov in mnogokrat nelogičnih, zmedenih in nerazumljivih sprememb zakonodaje, vse z danes na jutri, čemur se je bilo težko na hitro prilagajati, poleg tega pa z mnogo dodatne administracije, ki je je že v normalnih razmerah preveč. Naj pojasnim. Strinjam se, da v epidemiji morajo biti ukrepi in da se je ukrepov treba držati, da bi se življenje čim prej normaliziralo – če so le logični, razumljivi in predvsem sorazmerni. Moji sodelavci vam lahko potrdijo, da striktno zahtevam nošenje mask – tudi v pisarnah – in izogibanje nenujnih stikov. Vendar zamerim odločevalcem, da ukrepe sprejemajo tako zmedeno, predvsem pa kdo in kako jih predstavlja državljanom. Vendar zdaj že vedo, da ljudje v naši državi v večini politikom ne zaupajo, zato morajo to v celoti prevzeti zaupanja vredni strokovnjaki.«
Vaš zavod se ukvarja z več dejavnostmi. Katera od njih je bila zaradi dolgotrajnega zaprtja najbolj prizadeta in katera najmanj?
»V našem zavodu delujemo na treh področjih, kakor izhaja že iz našega imena. Prav gotovo je najbolj prizadeta kultura. Od lanskega marca do danes so bile dvorane zaprte devet mesecev. In še ne vemo, kdaj nam jih bodo dovolili odpreti, kar nikomur izmed nas ni razumljivo, saj bi v gledaliških in koncertnih dvoranah lahko mnogo bolje poskrbeli za varnost obiskovalcev, kakor to lahko storijo marsikje drugje (na primer v nakupovalnih centrih) in prav nobene razlike ne vidim, če gledališče primerjam s cerkvijo. Tudi mi bi se držali vseh priporočil NIJZ za preprečevanje širjenja koronavirusa. Od junija do oktobra 2020 smo izvajali dejavnost v Gledališču Park, pa je vse bilo v redu. To so potrdili tudi pregledi inšpekcijskih služb. Da o prireditvah na prostem sploh ne govorim. Izvajali smo vse varnostne ukrepe in res ne vidim razloga, zakaj nam ne dovolijo izvajanja dejavnosti ali nam določijo nesprejemljive omejitve, kot je sedaj ta, da je na prireditvah dovoljeno do 10 obiskovalcev. Trenutno še ne vemo, kakšne bodo posledice. Ne vemo, koliko ljudi se bo po pandemiji vrnilo na naše prireditve. Še posebej so neznanka glasbeni in gledališki abonmaji. Organizatorjem kulturnih prireditev, ki so kot mi ustanovljeni za izvajanje javne službe, se bo mnogo težje vrniti na enak obseg, kot so ga imeli v letu pred to zdravstveno krizo, saj ne organiziramo samo komercialno uspešnih, širokim množicam všečnih kulturnih prireditev, ampak je naša naloga, da organiziramo predvsem take, ki imajo nekoliko ožji krog potencialnih obiskovalcev (gledališke predstave, ki nam postavljajo ogledalo, opozarjajo na to, kaj je v družbi narobe, ali umetniške zvrsti, ki imajo tudi sicer manj obiskovalcev, kot so plesne predstave, koncerti klasične in jazz glasbe …). Posledično bo tudi z ekonomskega vidika ta dejavnost zelo prizadeta. Tudi področje športa je utrpelo veliko škodo, predvsem zaradi prepovedi rekreativnih prireditev, saj smo večino teh morali odpovedati zaradi že večkrat poudarjenih nerazumnih ukrepov. Ukrep, ki presega vse razumne meje, pa je prepoved treningov otrok in mladine v nekaterih športnih panogah. Tudi v tej dejavnosti smo namreč sposobni in pripravljeni zagotoviti vse varnostne ukrepe za izvajanje treningov, tekmovanj in prireditev.Na področju turizma imamo zaprta samo TIC-a na Slovenski ulici in v Expanu, drugi zaposleni pa delajo brez prekinitev, saj izvajamo več evropskih projektov, s katerimi je ogromno dela še posebej sedaj, ko se zaključuje prejšnja finančna perspektiva in se že pripravljamo na prihajajočo. Je pa to bil čas za tehten premislek o ciljih in poteh, čas za spoznavanje lokalnih turističnih akterjev in povezovanje ter čas za načrtovanje dopolnitve in nadgradnje dosedanje ponudbe, predvsem v smislu prilagoditve na 'novo realnost'. Sistematično in s pomembno finančno podporo Mestne občine Murska Sobota smo izvedli promocijo destinacije. Prav v tem času pa smo pristopili tudi k pridobitvi znaka Slovenia Green v okviru Zelene sheme slovenskega turizma. Kar se pa tiče turističnega obiska, smo bili lansko leto prijetno presenečeni. Zaradi znanih razlogov (večina Slovencev je preživljala počitnice v Sloveniji, turistični boni, zaprte meje) so domači gostje odkrivali tudi zanje neznane ali manj znane kotičke naše dežele in pri tem odkrili Prekmurje. V avgustu in septembru tako v naši regiji za naše goste niso mogli najti prenočišča, ker je bilo vse zasedeno. In če so tokrat k nam prišli zaradi turističnih bonov, se bodo zagotovo vračali zaradi lepe narave in mnogih trajnostnih, zelenih in varnih doživetij.«
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(S tribune) Norvežani so krivci za navijaško evforijo
Še sporočilo za NZS: Čeprav so Stožice razprodane, še vedno ne dihajo kot Bežigrad ali mariborski Ljudski vrt.
Pod vašo pristojnost spada tudi organizacija sejmov in festivalov, ki so lani v mestu skoraj povsem odpadli.
»V letu 2020 smo morali odpovedati vse prireditve v Murski Soboti, ki so v preteklih letih privabljale po več tisoč obiskovalcev, saj je v vmesnem času, ko so bile prireditve dovoljene (od junija do oktobra), bilo dovoljeno enkrat največ 50, drugič 100, v najugodnejšem času pa do 500 obiskovalcev. Zato smo v tem času morali odpovedati sejme in festival Soboški dnevi. Kljub vsemu pa smo julija in avgusta pripravili in izvedli prireditve vsak petek in soboto v okviru Soboškega poletja na Trgu kulture, koncerte in literarno-glasbena večera v okviru Skritega dvorišča in nekaj dogodkov v okviru uličnega kulinaričnega festivala Sočna vilica. Organizacija je bila zaradi vseh pravil in zahtev mnogo zahtevnejša, predvsem pa dražja.«
Kaj je večmesečno zaprtje pomenilo konkretno za delavce in sodelavce, ki so nujno potrebni pri organizaciji dogodkov? Kako ste skušali reševati njihove težave?
»V mesecih, ko nismo smeli organizirati prireditev ne v Gledališču Park ne na prostem, so bili naši zaposleni, ki jim zato nismo mogli zagotoviti dela, na čakanju. Prav tako tisti, ki delajo v TIC-ih, saj sta bila tudi ta v tem času zaprta. Tehnično osebje Gledališča Park je del tega obdobja vseeno prihajalo na delo, saj so izvajali vzdrževalna dela v vseh objektih, ki jih imamo v upravljanju ali v najemu. Pravzaprav nam je ta čas prišel še kako prav, saj je Gledališče Park bilo po desetih letih potrebno obnove, ker smo v teh letih priredili nekaj nad 20.000 prireditev, ki jih je obiskalo skoraj 500.000 obiskovalcev. V zadnjem letu pred epidemijo je bilo organiziranih okrog 260 prireditev, ki jih je obiskalo skoraj 60.000 obiskovalcev. Zato v času delovanja nismo imeli nikoli dovolj časa nezasedeno dvorano, da bi lahko izvedli večja vzdrževalna dela. Danes so vsi zaposleni, ki delajo na področju kulture, na čakanju. Najbrž ni treba posebej poudariti, kako je delavcem, ki so vajeni nenehnega stika z nastopajočimi in obiskovalci, težko biti tako dolgo zaprtim med štiri stene.«
Po vmesnih sprostitvah ukrepov so se od kulturnih ustanov najhitreje odpirali muzeji, galerije in knjižnice. A ni bilo vse skupaj ves čas krivično do kina, ki po svoji logiki ob upoštevanju ukrepov predstavlja eno najvarnejših institucij? Podobno bi lahko rekli tudi za gledališče, le da tam na odru nastopajo živi ljudje, pri kino predstavi pa niti tega ni. Zdi se, kot da sta kino in gledališče pri vseh odločevalcih v Sloveniji padla povsem v pozabo, medtem ko so v posameznih državah, npr. na Hrvaškem in v ZDA, nekatere kinodvorane bile odprte tudi med pandemijo.
»Z vsem navedenim se popolnoma strinjam. Na tak način smo tudi ukrepali ves čas, ko nam je bilo v Gledališču Park dovoljeno izvajati prireditve, in smo zagotavljali varnost obiskovalcem. Junija, ko smo lahko sprejeli le do 50 obiskovalcev, smo imeli ves mesec kino predstave. Obisk je bil presenetljiv, saj so bili ljudje po skoraj trimesečnem zaprtju vsega zelo željni kulturne ponudbe. Po njihovih izjavah sodeč in vračanju vedno znova na prireditve so se pri nas počutili varno. Mislim, da naši odločevalci niso pozabili na te pomembne dejavnosti, ker jih na to kar naprej opominjajo zaposleni in samozaposleni v kulturi, nevladne organizacije in državljani. Prepričana sem, pa tudi očitno je, da ti odločevalci ne želijo, da se ljudje na takšnih prireditvah družijo in izmenjajo stališča. Kot veste, jim ni prišla do živega niti odločitev ustavnih pravnikov, da pravica do zbiranja zaradi epidemije ljudem ne sme biti odvzeta. Danes se lahko zbira do 10 ljudi. Zgrožena sem.«
Kaj bi v primeru popolnega odprtja države lahko storili oziroma morali narediti najprej? Bi bilo sploh dovolj časa za organizacijo poletnih prireditev, kot so npr. Soboško poletje, Skrito dvorišče in podobno? Ali pa je za vse skupaj prepozno, vsaj za poletni čas? Morda kljub temu že imate kakšne ideje, kaj bi lahko pripeljali na soboške odre, ko bodo razmere za to ustrezne?
»Prepričana sem, da če se nam po prvomajskih praznikih ne bo zgodila kakšna katastrofa z vnosom in širjenjem mutiranih različic virusa, bomo v drugi polovici junija lahko začeli z organizacijo prireditev. Zato že načrtujemo nekaj koncertov in prireditev za otroke na prenovljeni Slovenski ulici, v okviru Soboškega poletja na Trgu kulture in na Skritem dvorišču ter ulični festival Sočna vilica. Dogovarjamo se že z več izvajalci, vendar nimamo še nič dogovorjenega, zato o konkretnih nastopajočih ne morem še govoriti. Vsekakor pa pri izboru upoštevamo pričakovano dovoljeno število obiskovalcev 500, kot je bilo lani poleti, zato večjih koncertov letos še ne bo. Pri izboru izvajalcev pa bomo letos dali prednost samozaposlenim v kulturi in nevladnim organizacijam, saj so se znašli v izredno težkem položaju.«
Že pred epidemijo sva se pogovarjala o možnostih, da bi se Gledališče Park s svojo filmsko ponudbo vključilo v Art kino mrežo Slovenije. Kako daleč je prišlo pri uresničitvi te ideje?
»Konec leta 2019 smo kupili digitalni kinoprojektor, ki je eden od ključnih pogojev za vključitev v Art kino mrežo Slovenije, združenje kinematografov in prikazovalcev kakovostnega in umetniškega filma. Drugi pogoj je, da že izvajamo filmsko vzgojo za osnovne in srednje šole, s čimer smo začeli takoj po nakupu projektorja. Izjemno dobro je bilo sprejeto tako med učitelji in profesorji kakor tudi med učenci in dijaki. Torej, če se svet ne bi ustavil zaradi koronavirusa, bi že lani bili člani tega združenja.«
Kaj pravite o zadnjih sprostitvah prejšnji teden? A boste kaj v tem času organizirali?
»Vlada je v četrtek, 22. aprila, pozno zvečer sprejela odločitev, da so od naslednjega dne naprej dovoljene prireditve z največ 10 obiskovalci. To ni le nerazumno, ampak je enostavno smešno. Mislim, da snovalci takih predpisov sploh ne vedo, o čem odločajo. Če pa vedo, pa se norčujejo iz vseh nas. Kakšno prireditev pa naj organiziramo v Gledališču Park ali na prostem za 10 obiskovalcev? Kdo si z ekonomskega vidika lahko privošči organizacijo take prireditve? Kdo bi nam pokril negativni inkaso ali kolikšna naj bi bila cena teh vstopnic? In še in še vprašanj se nam poraja. Tudi če bi za nas bila ta omejitev števila obiskovalcev sprejemljiva, prireditev na prostem sploh ne moremo organizirati, saj je treba vsako prireditev prijaviti na občini ali upravni enoti in na policiji, za kar je treba vložiti prijave do 30 dni pred prireditvijo. Poleg vsega tega pa sprostitev ukrepa velja le do 2. maja, zato tudi ne moremo prijaviti dogodkov, ki bi jih organizirali po tem datumu.«