Urška Mauko Tuš, županja Občine Gornja Radgona, je pred prevzemom te funkcije delovala na različnih področjih. Po izobrazbi profesorica sociologije in zgodovine je velika ljubiteljica kulturne in etnološke dediščine, kot pove v uvodu najinega pogovora.
Katere vrednote zagovarjate?
»Vzgojena sem bila v duhu spoštovanja do ljudi, tako vzgajam tudi svoja sinova. Pomembna vrednota je zame tudi zdravje, tako fizično kot mentalno. Če sam pri sebi ugotoviš, da je to pomembno, potem v življenju lažje sprejemaš izzive, ki ti jih to prinese.«
Nekaj časa ste poučevali na šoli. Kaj vam je dala ta izkušnja?
»Ja, eno leto sem bila zaposlena na OŠ Negova in na ta čas imam najlepše spomine, dobila sem življenjske izkušnje in zdaj tudi dober uvid v potrebe, ki jih imata vrtec in osnovna šola. Kot županja bom skušala te potrebe, kolikor je v moji moči in v moči financ, realizirati.«
Kdaj ste se odločili za vstop v politiko in s kakšnimi nameni?
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Amandmaji za investicije v Pomurju gladko zavrnjeni: Kako so glasovali pomurski poslanci?
Državni zbor je potrdil proračuna za prihodnji dve leti, ob tem pa je bilo s strani opozicije vloženih več amandmajev, ki so se nanašali na projekte v Pomurju.
»Vse življenje živim v Gornji Radgoni in imam te kraje in ljudi rada. Leta 2014 sem prvič kandidirala za občinsko svetnico iz razloga, da skušam svoji lokalni skupnosti vtisniti svoj pečat, to je zagovarjati interese ljudi, prisluhniti, katere težave imajo, in vse te njihove tegobe, vprašanja, izzive prenesti v občinski svet. To je bil prvi stik z lokalno politiko. Konec prvega mandata sem se zavestno odločila, da želim strukturirano delovati v lokalni politiki, tako da skušam pridobiti čim več znanja o lokalni samoupravi, torej kako naj občina deluje, da bo zagotavljala najvišje standarde bivanja svojim prebivalcem. Cilj je bil, da kandidiram za županjo. Ta cilj sem lani dosegla s svojimi podporniki, sama pa sem v to vložila ogromno dela. Zadeve sem se lotila organizirano, odločitev ni padla čez noč. Sem taka oseba, ki si rada organizira stvari – po etapah proti cilju.«
Članica občinskega sveta ste bili kar nekaj let. So bili vaši predlogi slišani? Ste imeli kdaj občutek, da ste kot ženska manj slišani?
»Bom začela tu na koncu. Ne bi rekla, da je tako. Kar se tiče občinskega sveta naše občine, smo moški in ženske v popolnoma enakovrednem položaju, nikoli nisem imela drugačnega občutka. Z vprašanji in pobudami pa res nisi zmeraj uspešen. Seveda se vse da, a je odvisno od financ. Kot županja sedaj to razumem. Ravno prejšnji teden smo imeli prvo sejo in razumem vse, ki postavljajo vprašanja in pobude, ki jih dobijo na terenu od ljudi. Temu je treba posvetiti pozornost, poiskati odgovore, ker na koncu gre za to, da najdemo rešitev.«
Za županjo ste kandidirali že na prejšnjih lokalnih volitvah. Kaj se je spremenilo v tem času, zakaj je tokrat uspelo?
»Vztrajala sem na poti, ki sem si jo začrtala. Ljudje so verjetno prepoznali to vztrajnost, pristnost. Pri svojem delu sem zmeraj pristna, ne delam za lastne interese, da bi si recimo olajšala materialni položaj. To nikoli ni bil vzgib, ampak je bil vzgib, da želim lokalni skupnosti s svojim delom in sodelavci, z občinskim svetom nekaj doprinesti.«
Kakšna županja želite biti?
»Prijazna, dosledna, strokovna. In nasmejana.«
Funkcijo opravljate profesionalno. Kako sedaj usklajujete zasebno življenje s službenim?
»Drugače kot profesionalno v Občini Gornja Radgona ni mogoče županovati. Županovanje zahteva celega človeka, to ne more biti dopolnilna dejavnost, ne more in ne sme biti hobi. O prioritetah smo se dogovorili znotraj družine z možem in otrokoma, ki sta že v najstniških letih, razumejo me in me podpirajo. Je pa veliko lažje zdaj, ko doma ni majhnih otrok, zato je bila tudi to zavestna odločitev, kdaj je primeren čas za kandidaturo. Dnevi so zdaj prekratki za kakšne stvari doma, ampak jaz vem, zakaj sem tukaj.«
V kakšnem stanju ste prevzeli občino?
»Stanje je veliko bolj skrb vzbujajoče, kot sem si lahko predstavljala, tako da je zdaj moja prva naloga, da se s sodelavci in občinskim svetom s tem soočimo in da s težkim finančnim stanjem seznanimo občane. Dolžnost župana je, da objektivno poroča javnosti o stanju v občini. Ostajam optimistična, a bo leto ali dve težko, kar se tiče večjih investicij, nadaljujemo pa gradnjo cest iz leta 2022, za katere so pogodbe že podpisane, naprej poteka tudi druga faza gradnje vodovodnega sistema C. Vse drugo pa mora za zdaj počakati. Sproti bomo, če bo to potrebno, reševali nujne zadeve, med katere spada vse, kar je povezano z zdravjem naših občanov. A trenutno smo usmerjeni na težko finančno situacijo, da od nje ne bežimo in da ljudje vedo zanjo. Tako bomo imeli do konca junija začasno financiranje, potem pa upam, da se bodo stvari toliko normalizirale, da bomo sprejeli proračun za letošnje leto.«
Lahko pojasnite, zakaj je prišlo do takega stanja?
»To je posledica večletnega zelo poznega sprejemanja proračunov. Naša občina je bila prevečkrat začasno financirana in takrat življenje v lokalni skupnosti ne poteka tako, kot bi si želeli – omejeni smo z vlaganjem v infrastrukturo, ne moremo objavljati javnih naročil, razpisov, in to ni normalno stanje lokalne skupnosti. Lokalna skupnost mora imeti s 1. januarjem tekočega leta sprejeti proračun in tudi moja prva želja je bila, da to čim prej storim, ampak mi stanje to v celoti onemogoča. Zato je naš fokus že na letu 2024 in z vso energijo se bom posvetila temu, da občinski svet opravi prvo branje proračuna za leto 2024 že jeseni in da ga decembra potrdi. Želim si, da bi ob najinem naslednjem srečanju imela kakšne bolj optimistične informacije, ampak nimam razloga, da bi ljudi zavajala, zato je prav, da te stvari povem.«
Kljub temu ste imeli neki načrt, neke prioritete. Katere?
»Med prioritetami je ureditev avtobusne postaje v Gornji Radgoni, druga je ureditev navezovalne ceste Grabonoš–Gornja Radgona, to je infrastrukturni projekt države, na katerega že opozarjamo. Občina ima velik potencial na področju turizma, kulture, sonaravnega razvoja, gospodarstva … in za vse te sfere družbenega življenja moramo imeti posluh. Ravno v tem tednu sem na srečanje povabila predstavnike gospodarstva, ki opravljajo svojo dejavnost v naši občini, da povedo, kakšna so njihova pričakovanja, in da na drugi strani pojasnim, v kakšni situaciji je lokalna skupnost.«
Občina je doslej dobro sodelovala s sosednjo občino Bad Radkersburg. Kako vi vidite to sodelovanje?
»Sodelovanje še poglabljamo. Do danes sem se že štirikrat srečala z županom Lautnerjem in trenutno usklajujemo dokumente v zvezi z našim skupnim razvojnim zavodom EZTS (Evropsko teritorialno združenje), ki ga oblikujemo po vzoru Nove Gorice in Gorice.«
Kako vidite Gornjo Radgono čez štiri leta?
»Želim si, da bi imela Občina Gornja Radgona čez štiri leta zadovoljne občane. Da bi to zadovoljstvo izhajalo iz tega, da bodo čutili spremembe v kakovosti bivanja v občini, pa naj bo to na področju turizma, kulture, gospodarstva ali infrastrukture. Konec koncev brez sodelovanja v težkih časih, brez posluha za drugega ne bo šlo. Zato je prav, da danes, na začetku mandata, odkrito povem, kakšne so stvari, da bomo čez štiri leta lahko rekli, da smo tudi težke čase znali preživeti.«