Konec aprila se je iztekel prvi projekt, namenjen inovativni krepitvi institucionalnih zmogljivosti državnih organov, lokalnih oblasti in največjih akterjev pri raziskovanju globokega geotermalnega potenciala v Sloveniji. V projektu INFO-GEOTHERMAL, ki je bil težak dober milijon evrov, so ob sodelovanju Geološkega zavoda Slovenije, ministrstva za naravne vire in prostor, ministrstva za okolje, podnebje in energijo, Skupnosti občin Slovenije in Islandske šole za energijo dosegli oba poglavitna cilja. Prvi je bil izboljšanje razpoložljivosti informacij, ki podpirajo razvoj projektov z učinkovito kaskadno uporabo termalne vode, drugi pa povečati znanje in ozaveščenost o trajnostnih načinih uporabe globoke geotermalne energije.
Ravno tako so v okviru projekta v občinah Beltinci, Turnišče in Dobrovnik opredelili prednostna območja za nove geotermalne vrtine in trajne industrijske rastlinjake ter pregledali možnosti razpoložljivih finančnih virov za nove naložbe na področju geotermije. Vodja projekta Nina Rman, hidrogeologinja z Geološkega zavoda Slovenije, je predstavila projekt in razkrila, kako naj pride do pomembnejših premikov pri izkoriščanju geotermalnega potenciala v Pomurju, ki ga mnogi tako radi poudarjajo.
Do kakšnih dognanj ste prišli v okviru projekta, kaj lahko naredimo z geotermalnim potencialom, ki je pod našimi nogami?
»Projekt je bilo zelo upravljavski. Cilj je združiti vse deležnike na področju geotermije, pripraviti smernice za nadaljnje projekte in javnosti zagotoviti informacije. Precej je bilo izmenjave znanj, saj smo si pogledali prakso na tem področju v Islandiji, Islandci pa so bili tudi pri nas. V primerjavi z njimi smo v Sloveniji veliko bolj energetsko učinkoviti, saj izkoristimo vsako stopinjo. Pri njih se šele sedaj ukvarjajo s tem, ko se zaradi hitrega razvoja naselij povečujejo potrebe po energiji. Veliko smo se naučili tudi od hrvaških kolegov. Čeprav izhajamo iz iste države, je tamkajšnja geotermalna industrija bistveno večja od naše in so kakih deset let pred nami. Ustanovili so Agencijo za ogljikovodike, ki pokriva tudi geotermalno energijo.
Agencija upravlja rezultate vseh globokih vrtin in rezultate seizmičnih meritev za določitev geološke strukture. Za investitorja vnaprej pripravijo raziskovalna območja, kar pomeni, da ponudijo razpise za lokacije z vso potrebno dokumentacijo, investitor pa se odloči, ali bo tam vrtal ali ne. Pri nas investitor do sedaj niti ni vedel, kje dobiti podatke. Hkrati pa ti niso javni niti spravljeni v državni arhiv. Tu zamujamo. Denarja za investicije je očitno dovolj, saj se iščejo priložnosti, a geološki del mora biti vnaprej pripravljen, ker drugače zahteva preveč časa.«
Kaj pa so bili glavni rezultati projekta?
»V projekt je bilo vključenih okoli 120 strokovnjakov. Prišli smo do smernic in odgovorov na najbolj bistvena vprašanja: kako razviti projekte, kakšna je zakonodaja in kakšna dokumentacija je potrebna. Ravno tako smo razvili pregledovalnik 3D-informacij za severovzhodno Slovenijo z geološkim modelom, ki izriše globino plasti in napoved temperature. Pomembno je tudi, da smo pregledali, kakšne so možnosti pridobivanja finančnih sredstev, in presenečeno ugotovili, da je teh možnosti veliko, a jih ne izkoriščamo, ker je za črpanje teh sredstev treba izdelati projektno dokumentacijo na dovolj visoki ravni zaupanja, kar pa je tudi strošek, ki ga večina razvijalcev projektov ne želi nositi.
Res pa je, da so nekateri razpisi nerodno sestavljeni in ne podpirajo razvoja geotermije. Če je denimo zahteva v razpisu po inštalirani moči, je geotermija kot energetski vir težko konkurenčna, ker glede tega ni primerljiva z drugimi viri. V okviru projekta smo skratka izboljšali predvsem del glede pridobivanja informacij. Ključno je namreč vzpostaviti sistem – odprto bazo, ki jo lahko uporablja vsakdo, ki podatke potrebuje, da torej interesenti in potencialni investitorji vedo, kje je vstopna točka za pridobivanje informacij. Naslednji korak je državna operativna enotna vstopna točka za geotermalne projekte, ki z enega mesta vodi investitorje skozi upravne postopke pridobivanja mnenj, dovoljenj in koncesij za rabo geotermalne energije.«
Znano je, da se je ob gradnji geotermične elektrarne v Lendavi pojavilo kar precej tehničnih in fizikalnih ovir, hkrati pa je tudi po ocenah nekaterih energetskih strokovnjakov vprašljiva predvidena ekonomičnost proizvedene električne energije.
»Drži, ampak to je nekaj običajnega. Pogosto imamo prevelika pričakovanja in zmotno upamo, da bo šlo povsem preprosto, torej da prideš, zmontiraš in bo geotermična elektrarna že delala. Moramo se zavedati, da je vsaka posebna in mora biti posebej prilagojena. Tudi ta bo delovala, o tem ne dvomim. Od Severne do Južne Amerike, povsod, kjer imajo opuščena naftna polja, razmišljajo, kaj naj z njimi naredijo. Nikoli ne gre v prvo, je pa ta potencial prisoten tudi pri nas, saj obstaja še približno 20 primernih vrtin. Če jih že imamo, zakaj jih ne bi spravili v pogon za proizvodnjo elektrike? Ob tem se hkrati ohranja rudarska industrija, ki je bila v tem prostoru zelo močna. Če ne bo imela dela, bo povsem ugasnila. Imeti strokovni kader takega tipa na domačih tleh je pogosto izrednega pomena.«
Kaj pa opuščene plinske vrtine, so tu kakšne možnosti za izrabo termalne vode?
»Težava je, da so plinske vrtine manjšega premera, saj gre za drugo tehnologijo. Če iščemo termalno vodo, moramo namreč imeti čim večjo vrtino, da lahko načrpamo čim več vode. V vsakem primeru je treba s plinskimi vrtinami nekaj narediti, sanacija pa stane. Morda bi bila preureditev za uporabo v druge namene celo cenejša rešitev. V okviru načrta sanacije je smiselno razmisliti, kaj bi bilo najbolj ustrezno. Bi pa bilo smiselno tudi preizkusiti različne tehnologije, s čimer bi lahko dobili informacijo, kaj v naših razmerah najbolje deluje.«
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(KAVČ #11) "Nesreča se največkrat zgodi, ko jo najmanj pričakujemo," pravi Martin Smodiš
V našem podkastu Kavč je gostoval Martin Smodiš, vodja izpostave za zaščito in reševanje in poveljnik štaba civilne zaščite za Pomurje. Z njim smo se pogovarjali tudi o tem, ali se bo v prihodnosti sploh dalo obraniti pred ekstremnimi naravnimi pojavi in drugimi elementarnimi nesrečami.
V okviru projekta ste pregledali potencial za nove geotermalne rastlinjake v občinah Turnišče, Dobrovnik in Beltinci. Kaj ste ugotovili?
»Iskali smo prednostna območja za vzpostavitev industrijskih rastlinjakov, ki bi se ogrevali z geotermalno energijo, in za nove vrtine. Degradirana območja so precej majhna, kar pomeni, da bi lahko postavili kakšno vrtino ali strojnico, ni pa prostora za rastlinjake. Občine imajo pretežno kmetijske površine, na katerih industrijskih rastlinjakov niti ni možno postaviti. Ugotovili smo, da je prepovedana gradnja na 25 odstotkih površine Občine Beltinci in na 13 odstotkih površine v Turnišču in Dobrovniku.
Preostala območja imajo različne prostorske pogoje, ki pa se jih da upoštevati. Najbolje je graditi blizu javne infrastrukture in zunaj poplavnih območij, ki zelo omejujejo gradnjo. Priporočamo tudi oddaljenost dveh kilometrov od obstoječih aktivnih vrtin. Opredelili smo 1–2 možni novi lokaciji v vsaki občini, pri čemer se je smiselno lotiti spremembe občinskih prostorskih načrtov takoj. Ker postopek traja več let, je spremembo namembnosti v zazidalno zemljišče treba izvesti, še preden se pojavi investitor, da se celotna zgodba ne ustavi že na začetku.«
Kako pa je z daljinskim ogrevanjem? V Lendavi se že nekaj časa ogrevajo z geotermalno energijo, v murskosoboški občini so te ideje opustili.
»Mestna občina Murska Sobota je edina občina, ki ima že štiri geotermalne vrtine, res pa je, da med vsemi še ni cevovoda. Tri so v lasti občine, kar pomeni, da potrebujejo zgolj razvojno-inženirski projekt. Izračunali smo, da bi lahko v Murski Soboti z obstoječimi vrtinami zagotovili dovolj vode za pet izbranih objektov. Idejni projekt torej obstaja. V Pomurju je sicer malo daljinskih sistemov, ker so naselja majhna in je stanovanjski fond, zaradi velikega deleža individualne gradnje, manj primeren za daljinsko ogrevanje. So pa javne stavbe, kot so šole, vrtci, zdravstveni domovi. Za ekonomičnost potrebuješ večjo kapaciteto in dobro izolirane stavbe, da se izplača zamenjava energenta v sistemu.
Obstaja pa ta hip veliko razpisov in možnosti za sofinanciranje. V Lendavi bi morda lahko razmislili o širitvi sistema. V okviru projekta INFO-GEOTHERMAL smo ugotovili, da so pri vzpostavitvi rastlinjakov težava kmetijska zemljišča, saj bi jim bilo treba spremeniti namembnost, pri daljinskem ogrevanju pa je težava ta, da je večina razpisov usmerjenih na javne stavbe. Zasebne stavbe in stanovanjski bloki kot taki niso upravičeni do sofinanciranja energetskih sistemov. Tako lahko imaš investitorja, ki je pripravljen v vlaganja, a zaradi razpisnih pogojev ne more priti do sofinancerskih sredstev.«
Večji pomurski uporabniki geotermije so pogosto kritični do zakonodaje in predpisov na področju geotermije. Eno je verjetno gospodarski interes, drugo pa okoljska realnost, ki velikokrat trčita drug ob drugega.
»Kot država smo zavezani, da sledimo tako gospodarskemu razvoju in zagotavljanju ugodnega poslovnega okolja kakor tudi okoljskim standardom. Že od nekdaj se tukaj išče skupna pot. Vsi, ki uporabljajo termalno vodo, morajo izvajati monitoring in na podlagi tega se ocenjuje stanje vodonosnikov. Trendi so se po koroni izboljšali. Zadnja leta je količinsko stanje stabilno, kar pomeni, da se je prej črpalo več, saj se je gladina podzemne termalne vode stalno zniževala. Zaradi tega je bila vzpostavljena regionalna omejitev – da so novi odvzemi termalne vode možni le z reinjekcijo, ampak to velja le za skupni, regionalni in čezmejni vodonosnik v Murski formaciji. To je treba predvideti pri razvoju projekta. Voda, ki se črpa za bazene, ni problematična za odvzem, saj tovrstnih potreb količinsko ni veliko.
Vse, kar je namenjeno samo toploti, pa je smiselno, da se vrne nazaj in ohranja vodno bilanco. Tudi v zahodni Evropi je to standard – ne moreš dobiti dovoljenja za črpanje brez vračanja, na Vzhodu pa se dela na najrazličnejše načine in obstajajo različne prakse, ki se razlikujejo od države do države. Mi smo ubrali pot, kakršno smo ubrali, zato je pomembno, kako bomo izkoristili sredstva, ki so na voljo, da vzpostavimo geotermalne dublete. Vidimo tudi, da potrebujemo energetsko službo, ne pa da se gojitelji zelenjave in orhidej ter kopališčniki ukvarjajo s tehnologijo vrtanja. Ideja je, da obstaja ponudnik energije, od katerega uporabniki odkupujejo toploto po sprejemljivi ceni. Potrebovali bi nekoga, ki upravlja vrtine, da bi skrbel za ta tehnični del.«
Torej neke vrste državno podjetje ali agencijo?
»Nekoga, ki bi imel usposobljeno tehnično osebje, ki bi to primarno reševalo. Morda ne toliko, da bi država ustanovila podjetje, ampak da bi se velike energetske družbe preusmerile v zagotavljanje tovrstnih storitev. Lep primer takega ravnanja na Nizozemskem je nekoč prevladujoče naftno podjetje Shell, ki izkorišča svoje znanje in razvija projekte energetskega zakupništva, kjer nosi ves rizik razvoja geotermalnega sistema in geotermalne mreže, zakupnik energije plačuje za toploto po tarifah, podobno kot elektriko in vodo. Geološko tveganje za nove raziskave obstaja, toda vse je izračunljivo. Če gremo še korak dlje v podzemno skladiščenje energije in toplote, bi nekdo moral skrbeti za celoten krog.«
Gre tudi za velike investicije in zasebniki se s težavo samostojno lotevajo takšnih projektov.
»Drži. Upam, da se bo sektor, ki je bil prej aktiven na plinskih poljih, angažiral in ustvaril enega takšnega ponudnika.«
Je smiselno delati nove vrtine?
»Je. V Sloveniji je okoli 550 vrtin, globljih od 500 metrov. Nov pregledovalnik tridimenzionalnega geotermalnega modela severovzhodne Slovenije prikazuje 245 vrtin, večina jih je bila za plin in nafto, zato so danes že sanirane. Ostalo jih je nekaj deset, ki so pripravljene za bodočo geotermalno uporabo. Nova vrtina je boljša kot stara, ker je namensko narejena. Včasih so se vrtale vrtine premera 178 milimetrov in to je bila klasična geotermalna vrtina, zdaj so večje, zato imaš večje količine. Poleg količine je mogoče dobro napovedati tudi temperaturo vode. Če ostaneš v regionalnem vodonosniku Murske formacije, vemo, kakšna je pričakovana kapaciteta, saj so podobne. Če so objekti in vrtine dobro narejeni, ob rednem vzdrževanju sistem deluje več desetletij. Voda je sama po sebi zelo preprosta za uporabo.«
Rimska čarda je na drugi strani dobila koncesijo za črpanje. Tu ni odprtih vprašanj glede vpliva na vodonosnik?
»Ne, ker gre za drug vodonosnik, ki je izoliran – gre za ekonomsko nezanimiva naftna ležišča in ga ne uporabljajo drugi uporabniki. V Moravskih Toplicah so tri vrtine, ki zajemajo relativno podobno tako imenovano črno vodo, in zahteva po vračanju vode zanje ravno tako ne velja, saj je vodonosnik v dinamičnem ravnovesju. Predvidena poraba vode v Rimski čardi je precej nizka, saj ima vrtina manjšo kapaciteto. Ker ne bo reinjekcije, bo treba odpadno termalno vodo poslati na čistilno napravo.«
Kaj pa naj denimo storijo v Termah Vivat, kjer so najbolj kritični glede zahtev sporne uredbe o vračanju vode?
»Stvar, ki očitno ni dovolj jasna: dovoljenja, ki jih dobi uporabnik, niso pomensko usklajena oz. soodvisna. Če denimo dobiš koncesijo za uporabo termalne vode, še ne pomeni, da boš dobil okoljevarstveno dovoljenje za izpuste odpadne vode v okolje. Gre za dva ločena postopka, zato moraš vedeti, kaj vse boš potreboval, da lahko razviješ tehnološko primeren sistem. Kaj bodo naredili v Vivatu, ne vem.
Za presojo stanja vpliva na površinske in plitve podzemne vode nam manjkajo podatki o obsegu trenutnega vpliva izpustov. Vsi ukrepi se lahko izvajajo in ocenjujejo zgolj na podlagi meritev. Nekdo mora torej dokazati, koliko vode teče in kam, kakšne so koncentracije in temperature v naravnem in spremenjenem stanju. Dokler ni dokazano nasprotno, veljajo obstoječi ukrepi in pravila. Ko nas Evropska komisija povpraša, zakaj smo dovolili izjemo, mora biti ta ustrezno utemeljena.«
Kaj je torej treba storiti, da bi se stvari na področju geotermije pri nas hitreje premaknile?
»Ne iskati rešitev v spremembah zakonodaje, ki je načeloma v redu in smiselna. Specifične težave so rešljive v okviru projektov, če se najdejo finančna sredstva za njihovo izvedbo. Kot smo ugotovili, je trenutno geotermija na evropski ravni dobro podprta. Če pride regija s projektom, se bodo zagotovo našla sredstva, ampak treba je imeti vizijo, kam in kako vlagati. Sama vidim priložnost v razvojnih projektih – za obstoječe uporabnike, ki imajo težave, in za nove, ki bi tako z novimi tehnologijami dvignili nivo tega področja. Denimo glede podzemnega skladiščenja toplote se v Evropi že marsikaj testira, na Nizozemskem že uporablja. V Pomurju so ugodne plasti prisotne, v nekaterih predelih je 200–500 metrov globoko ogromno peska s podzemno vodo, ki se ne uporablja za pitno ali termalno vodo, zato v tem primeru ne bi šlo za ogrožanje pitne vode. Rešitve je treba iskati predvsem v konkretnih projektih.«
Projekt, kot je INFO-GEOTHERMAL, je bil torej koristen.
»Vsekakor, to je osnova. Moram pohvaliti vse uporabnike, tudi te, s katerimi se včasih bolj 'na trdo primemo'. Pogovarjali smo se in na ta način lahko pride do premikov, da razvojne izzive obrnemo njim v prid. Vsi potrebujemo platformo za izmenjavo informacij. Pohvalila bi Pomursko gospodarsko zbornico, ki dela v tej smeri. Sedaj smo koncept še razširili na raziskovalce, načrtovalce in izvajalce in ustanavljamo slovensko združenje za geotermalno energijo. Lahko rečem, da so bila v okviru projekta tudi ministrstva zelo kooperativna. Zato smo v okviru projekta oblikovali predlog globokih raziskav za Pomurje, okoli Maribora, Ljubljane in za Gorenjsko.
Od 200 metrov do dveh kilometrov bi iskali termalno vodo in možnosti za podzemno skladiščenje toplote, globlje od treh kilometrov pa vire za elektriko. Tudi za takšne raziskave so na voljo evropski razpisi, če je projekt pripravljen in tudi politično podprt. To je še dodaten argument, da potrebujemo specializirano institucijo, da investitorji ne bi bili prepuščeni sami sebi. Kar se tiče pilotnih treh občin, upam, da bodo ugotovitve uporabili pri vzpostavitvi digitalnih lokalnih energetskih konceptov. Tudi lendavska občina ga ima narejenega za elektrarno, kar pomeni, da so štiri občine že 'pokrite'. Lahko pritrdim uporabnikom, da je morda smiselno znižati višino koncesnin, ko se voda uporablja na primeren način.«