Projekt postavitve industrijskih rastlinjakov v Žitkovcih operativno vodi Matej Bandelj, brat Boštjana Bandlja, ki lastniško obvladuje naložbeno podjetje Skrinja BB. Podjetnik, ki se ukvarja z razvojem nepremičnin, je z Gregorjem Počivavškom, vodjo mednarodnih kmetijskih projektov, ki že več kot 15 let deluje v tujini na področju vzpostavitve državnih kmetijskih informacijskih sistemov, in Marjanom Kardinarjem, županom Občine Dobrovnik, nedavno na tiskovni konferenci v Dobrovniku prvič podrobneje predstavil njihove načrte. Sledil je pogovor z Bandljem za pričujoč članek. Najprej smo mu zastavili vprašanje, ki je lokalno okolje doslej najbolj vznemirjalo.
Ljudje zamerijo, da boste rastlinjake oziroma steklenjake postavili na 20 hektarjih najboljše orne zemlje, ne glede na to, da so parcele status IK oziroma zazidljivega območja dobile, še preden ste sami pokazali interes za nakup. Kaj odgovarjate na to?
»Ne vem, ali je to pravo vprašanje zame, saj smo mi lokacijo našli in zemljišča pridobili zato, ker imajo ustrezno namembnost. Poudaril bi, da ne gre za kmetijsko, ampak za stavbno zemljišče, ki se lahko nameni intenzivni kmetijski pridelavi. Pri odločitvi za nakup smo iskali zemljišče z ustrezno namembnostjo, ki pa jo definira občina, in kot vemo, je to storila sedem let prej, kot smo se mi začeli ozirati po njej.
Ravno zato, ker je takšno vprašanje pred časom prišlo do nas prav od vašega medija, sem se glede tega tudi sam pozanimal. V Sloveniji imamo v obdelavi 170 tisoč hektarjev njivskih površin, od katerih smo mi pridobili 22 hektarjev, kar je 0,01 odstotka njivskih površin. Z našo pobudo na teh 0,01 odstotka ne bo nastala industrija, prav tako ne pisarne ali veliki bloki, ampak bomo intenzivno pridelovali hrano.«
V Sloveniji pa je tudi veliko zemljišč, ki se zaraščajo, kakor tudi takšnih, ki niso tako visoke kakovosti, kot so ta v Žitkovcih. Našla bi se tudi na območju Prekmurja oziroma Pomurja.
»To ne drži, sami pa tudi vprašajte občine, ki imajo takšna zemljišča, zakaj jim ne zagotovijo namembnosti IK. To je vprašanje za občine in ne za nas.«
Ali ste zemljišča z ustrezno namembnostjo za postavitev rastlinjakov iskali tudi v drugih občinah v regiji in je bila lokacija v Žitkovcih tista, ki je za izvedbo projekta ponudila največ?
»Po letih iskanja smo povsem naključno izvedeli za neuspešno dražbo zemljišč leta 2022 in tako prišli do zelo primerne lokacije v Občini Dobrovnik za naš projekt, edine ustrezne v tistem trenutku. Prijavili smo se na novo dražbo, ki je bila avgusta 2023, januarja letos pa postali lastniki dveh parcel v skupni velikosti 22 hektarjev, na katerih lahko postavimo približno 15 hektarjev rastlinjakov. Kaj to pomeni? Podvojitev obstoječih površin s steklenjaki v Sloveniji. Jasno je torej treba povedati, da mi nismo spreminjali namembnosti, ampak smo kupili zemljišče s pravo namembnostjo. Smo pa to iskali na območju z možnostjo uporabe geotermalne energije.«
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Sobočanke zmagovalke kvalifikacijskega turnirja lige prvakinj: Apollon - Mura Nona 2 : 3!
To je to, na kar smo čakali. Mura Nona se je prebila v finale kvalifikacijskega mini turnirja lige prvakinj, kjer se je pomerila z ekipo Apollon Ladies, ki je bila gostiteljica, a le pogojno rečeno, saj ima klub svoj sedež v mestu Limassol, finale pa se je igral v Pafosu na stadionu Stelios Kyriakides. Pomurke so presenetile Ciprčanke in se uvrstile v drugo fazo tekmovanja. Tekmo ste lahko spremljali z nami.
V kmetijsko-poslovni coni v Dobrovniku je v bližini kompleksa rastlinjakov podjetja Ocean Orchids prav tako veliko območje manj kakovostne zemlje, kjer bi bilo mogoče postaviti rastlinjake. Zakaj izvedba projekta na tisti lokaciji ne bi bila možna?
»Zaradi obstoječih vrtin. Zaradi koriščenja geotermalne energije morajo biti črpalne vrtine oddaljene med seboj vsaj dva kilometra. V našem projektu je predvidenih pet vrtin, dve eksploatacijski in tri potisne, za katere imamo že vso dokumentacijo.«
Drugi uporabniki geotermalne energije na tem območju imajo pri vračanju ali reinjektiranju izrabljene vode v vodonosnik slabe izkušnje. Ali ste seznanjeni s temi težavami, na katere so že naleteli vaši predhodniki pri uporabi geotermalne energije?
»Smo seznanjeni, in to z vsakim primerom posebej.«
Kaj boste storili, če tudi pri vas vračanje vode ne bo potekalo tako, kot bo zastavljeno v projektu?
»Tehnologija, ki jo bomo uporabljali, bo drugačna od tiste pred časom, ko so omenjeni primeri nastajali, zato verjamemo, da teh težav ne bo.«
Kateri so drugi naravni viri, ki jih boste izkoriščali?
»Drugo, kar nam je ponujeno na tej lokaciji, je nizka podtalnica s konstantno nizko temperaturo, kar se bo poleti uporabljalo za hlajenje rastlinjakov. Prav tako bo mogoče z zbiranjem in uporabo deževnice prihraniti 95 odstotkov potrebne vode, kot vir električne energije pa bomo uporabljali še sončno energijo. Želimo si, da je projekt v Dobrovniku vzorčen primer, ne samo za Slovenijo, ampak v Evropi, kako se lahko pri intenzivni pridelavi zelenjave uporabljajo obnovljivi viri energije. Za primerjavo lahko povem, da je proizvodnja solate v visokotehnološkem steklenjaku 20-krat večja na kvadratni meter kot na polju, in to če pri poljski vzgoji v istem obdobju ni ekstremnih vremenskih razmer.«
Zakaj ravno solata, s katero na trgu ni mogoče dosegati visokih cen?
»O tem smo dobro premislili. V pridelavi te vrtnine vidimo potencial, saj si slovenski potrošniki želijo okusno solato, prav tako so za samooskrbo tu še vedno zelo velike možnosti. S projektom torej pomembno nagovarjamo problem slovenske samooskrbe z domačo zelenjavo.«
Razvoj gospodarstva v tem vzhodnem delu regije otežuje neizvedena gradnja 110-kilovoltnega daljnovoda Murska Sobota–Lendava, ki je ključen za zagotavljanje zadostne moči električnega omrežja. Kako je izvedba vašega projekta odvisna od električnega omrežja?
»Preden je bil dan v obravnavo občinski podrobni prostorski načrt (OPPN), smo morali glede električnega priključka preveriti strokovne podlage pri Elektru Maribor. Dobili smo povratne informacije, da se bo dalo zagotoviti moč za prvo fazo gradnje rastlinjakov, ki predstavlja 1,2 hektarja od skupaj petnajstih in bo namenjena naši lastni proizvodnji. Verjetno se bo dalo z nekimi priključki zagotoviti energijo še za drugo fazo, prav tako za 1,2 hektarja. Za kaj več od tega pa bomo, če ne bo rešeno vprašanje RTP, po vsej verjetnosti delili usodo drugih gospodarskih subjektov ali pa si bomo morali sami zagotoviti neke vire električne energije.«
Omenili ste postopek sprejemanja OPPN za območje Žitkovci, ki ga je občinski svet že obravnaval v prvem branju. Gre za sklepni dokument, od katerega je odvisen tudi začetek gradnje. Kakšna so vaša pričakovanja?
»OPPN je pridobil približno dve tretjini potrebnih mnenj v časovnem roku, za preostala mnenja upamo, da jih bomo dobili čim prej. Če se bodo soglasodajalci držali svojih rokov in če bo vse potekalo, kot je treba, je lahko prva faza gradnje dokončana pred koncem leta 2025 ali v letu 2026.«
Kakšno stališče ima do projekta kmetijsko ministrstvo?
»To bi bilo dobro njih vprašati, smo jim pa projekt na njihovo pobudo predstavili in dobili pozitiven odziv.«
Kakšni sta vrednost naložbe in finančna konstrukcija?
»Naložba je ocenjena na 80 milijonov evrov, s tem da lahko zaniha navzgor ali navzdol, odvisno od tega, kaj se bo v steklenjakih pridelovalo. Kajti določene vrste zelenjave potrebujejo za pridelavo višji vložek kot druge. Prav tako lahko naložbo poceni, če najemniki rastlinjakov ne bodo načrtovali proizvodnje v zimskem času.
Pri finančni konstrukciji pa gre za kombinacijo finančnih virov. Nakup zemljišča, projektiranje in prve faze komunalne ureditve bomo financirali sami, potem bomo vključili klasične vire. V kmetijstvu so to subvencije, ki prihajajo iz evropskih skladov, in zadolževanje na trgu, bodisi z obveznicami ali krediti.«
Lokacija, kjer boste postavili rastlinjake, ni komunalno opremljena, torej nima vode, niti elektrike in cestne infrastrukture. Boste kot vlagatelj sodelovali pri komunalni ureditvi območja?
»Da, zelo veliko. Za take primere slovenska zakonodaja omogoča komunalno urejanje skozi pogodbo o opremljanju, kar pomeni, da investitor sam komunalno opremi neko območje, občina pa potem del tega stroška, ne v celoti, prizna pri odmeri komunalnega prispevka. Investicija v komunalno opremo bo torej naša, potem pa bo predana skupaj s cesto občini v njeno last in upravljanje.«
Nameščanje celic za sončno elektrarno na večji površini pri krajanih iz sosednje vasi Žitkovci vzbuja skrb zaradi morebitnega vpliva na požarno varnost. Ali ste se glede zagotavljanja požarne varnosti pogovarjali z lokalnimi gasilci?
»Sončne celice ne bodo nameščene na celotni površini rastlinjakov, ampak samo na zbiralnikih vode. Vsekakor pa bomo poskrbeli za varnost na vseh področjih v skladu s slovensko zakonodajo. Postopki so predpisani, tudi glede požarne varnosti, in pri vsem, česar se lotimo, se držimo predpisov in postopkov. Želimo biti konstruktivni člen tega okolja. Sem prihajamo z dolgoročnimi in ne kratkoročnimi nameni in zelo si želimo, da nas okolje na tak način sprejme. Naši nameni so dobri in nekaj dobrega želimo narediti tako za tukajšnje okolje kot za Slovenijo. Nedvomno gre za poslovno iniciativo, ki se lahko izpelje spoštljivo do okolja in s spoštovanjem do prebivalcev, kar je tudi naš cilj.«
Krajani Žitkovcev pričakujejo, da jim projekt predstavite na zboru krajanov ...
»Sestanek s krajani je bil dogovorjen.«
... kajti marsikaj jih zanima.
»Ob tem pa bi vendar prosil za razumevanje, tudi za razumevanje vaših bralcev, kajti o generalnih okvirih projekta zdaj še težko govorimo, vsaj dokler ti ne bodo povsem razčiščeni. Težko namreč komuniciramo o stvareh, preden še sami natančno ne vemo, kdaj bo nekaj možno in v kolikšni meri. Prehitevanje bi bilo prej negativno kot pozitivno. Zavedam se, da se postavlja vrsta vprašanj, tudi na osnovi nepreverjenih ugibanj, vendar smo prepričani, da je projekt za to okolje dober in po njem bo to bolj prepoznavno. Projekt bo prispeval tudi h gospodarski rasti in novim delovnim mestom za mlade. Prepričani smo, da bodo na dolgi rok vsi morebitni pomisleki razblinjeni, kakor tudi, da se ne bomo več ukvarjali z vprašanjem o tem, da na tej zemlji ne bo več rasla pšenica. Naš cilj je ustvariti zaupanje in medsebojno spoštovanje, prepoznati koristi in v to tudi verjamemo.«
Zaupanje do domačih vlagateljev je v našem okolju še vedno večje kot do tujih. Toda na nedavni tiskovni konferenci ste razkrili, da boste kot vlagateljsko podjetje pridelavo zelenjave zagnali samo na tretjini površin, za preostalih deset hektarjev rastlinjakov pa boste iskali najemnike. Kje jih boste iskali?
»Odločitev o tem, da najdemo najemnike, izvira izključno iz tega, da intenzivna pridelava ustvari tako velike količine, da če bi na primer solato pridelovali na petnajstih hektarjih, bi bilo to absolutno preveč za slovenski trg. Preostalih deset hektarjev je že bilo ponujenih izključno drugim slovenskim pridelovalcem. Če med njimi ne bo interesa za sodelovanje, pa se bomo obrnili še na koga drugega. Mi želimo, da je to slovenska zgodba, slovenski uspešen projekt ter način izkoriščanja obnovljivih virov energije, prepoznan kot primer dobre prakse tudi v tujini.«
Sami znanja za pridelavo zelenjave nimate. Kdo bo to strokovno obvladoval?
»Sprašujete za teh naših pet hektarjev?«
Da.
»Vsekakor si želimo izkoriščati slovensko znanje, ki ga imamo ogromno, veliko je tudi izkušenj in delavnosti pri ljudeh v domačem okolju. Takoj ko bo za to čas, bomo objavili razpis za zaposlitve. Ker pa gre za specifično stvar, si bomo na začetku pomagali s svetovalci iz tujine, ki bodo naše ljudi naučili pravilno upravljati tehnologijo.«
Lokalnega okolja torej ne vidite kot bazen delovne sile za opravljanje manj zahtevnih del?
»Absolutno ne. Mi bomo v takšni proizvodnji potrebovali tudi veliko tehnologov. Gre torej za delovna mesta, ki zahtevajo neko znanje, so bolje plačana in prinašajo višjo dodano vrednost. Predvidevamo, da bo ob polnem zagonu kompleksa tu ustvarjeno od 100 do 150 delovnih mest.«