Kako komentirata dosežek, da sta med elitnimi znanstveniki na svetu? Lestvica je zajela več kot deset milijonov avtorjev del, objavljenih v mednarodni periodiki.
Iztok mlajši: »To je dokaz dobrega, aktivnega in sistematičnega dela predvsem v zadnjih desetih letih. Letos sva oba prvič na tej lestvici, kar priča o tem, da so strokovni članki res dobri in so bili velikokrat citirani. V delo smo vložili veliko energije in odpirali nova področja raziskovanja.«
Iztok starejši: »Dodal bi še to, da je naša prednost v tem, da nismo ostali na enem področju, ampak ta področja širimo in se prilagajamo tako, da smo vedno aktualni. To, da si v strokovnem svetu aktualen, se pokaže v dobro citiranih člankih.«
Vidva dokazujeta, da jabolko ne pade daleč od drevesa. Ste Iztok mlajši navdušenje nad tehniko in računalništvom dobili prav od očeta?
»Zagotovo sem od njega dobil veselje za vsa področja, s katerimi se je ukvarjal, vključno z evolucijskim računanjem, kar je najino primarno področje.«
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(FOTO) V Kuzmi zaznamovali 150 let šolstva
Organizirana oblika šolstva v krajih sedanje Občine Kuzma je zaživela šele v 2. polovici 19. stoletja, pod okriljem takratne Madžarske države.
Se spomnita kakšne zanimive anekdote iz mlajših let?
Iztok starejši: »Naši konci tedna so bili od nekdaj bolj ali manj zapolnjeni z raziskovanjem. Pri tem ne smemo pozabiti tudi na tretjega člana ekipe, mlajšega sina Dušana, doktorja ekonomskih znanosti, ki obema pomaga na področju elektrotehnike in bazičnih tehnologij, saj se je usmeril bolj v smer robotike in mehatronike. Čeprav je trenutno zaposlen na Univerzi Alcala v Madridu, smo še vedno zelo povezani.«
Tehnične smeri, kamor spada tudi računalništvo, se zelo hitro spreminjajo. Kako sledita vsem novostim?
Iztok starejši: »Predvsem s študijem strokovne literature. Pomembne so tako znanstvene knjige kot znanstveni članki. Težava knjig je v tem, da so, ko pridejo na tržišče, že zastarele, imajo pa po drugi strani to prednost, da področje obravnavajo celovito. Zato so dober vir znanja. Strokovni članki pa so bolj ažurni, in če področje poznaš, lahko z njimi svoje znanje dopolniš. Seveda pa brez spremljanja tega, kar se na področju dogaja, tudi ne gre.«
Iztok mlajši: »Mogoče bi dodal k temu še udeležbo na mednarodnih konferencah in znanstvenih simpozijih, na katerih o stvareh debatiraš z enako mislečimi. Tudi to je pomemben dejavnik.«
Katera so glavna področja, ki jih trenutno raziskujeta?
Iztok mlajši: »Pri meni je eno prvenstvenih področij podatkovno rudarjenje. Sem lahko prištevamo napredne metode umetne inteligence, evolucijsko računanje, veliko se ukvarjamo z uporabo metod v aplikacijah za šport. Metode, ki so na teoretičnem nivoju, skušamo praktično prenesti v šport. Veliko napora vlagamo v to, da skušamo neke algoritme vgraditi za podporo treningom in pomagati tistim, ki tekmujejo, vadijo. V zadnjem letu in pol delujemo tudi na področju pametnega kmetijstva, ki je zaradi vremenskih sprememb čedalje bolj pomembno. Pomurska in štajerska regija sta zelo odvisni od kmetijstva in to bo verjetno naše glavno področje za naslednje desetletje. Razvijali bomo algoritme za pomoč tej panogi.«
Iztok starejši: »Začel sem z evolucijskimi algoritmi, ki so del umetne inteligence in kot vzor za svoje delovanje uporabljajo Darwinovo evolucijsko teorijo. Potem smo področje razširili še na algoritme na osnovi inteligence rojev, ki tvorijo skupaj z evolucijskimi algoritmi družino algoritmov po vzorih iz narave. Sledilo je zanimanje za uporabo nevronskih mrež, ki skušajo simulirati delovanje človeških možganov. Delo na tem področju nas je pripeljalo do temeljnega vprašanja, kako simulirati inteligenco človeka. Reševanje tega problema je vodilo v študij kognitivnih modelov, s katerimi poskušamo razumeti pravila obnašanja človeka. Rezultat tega je uporaba koncepta digitalnih dvojčkov v športu. Digitalni dvojček, na primer na mobilni napravi, ki jo nosi športnik s seboj, med treningom sproti svetuje, kako ga izvajati, da doseže postavljene cilje športnega treninga. Potem je tu še področje večagentnih sistemov, o katerem tudi predavam, ki je izredno multidisciplinarno, saj poleg računalništva zajema tudi druge znanstvene discipline, kot sta ekonomija in filozofija ipd. Bistvo teh sistemov je, kako simulirati socialno obnašanje agentov, ki delujejo v skupnosti, na primer kako vzpostaviti sodelovanje med agenti, kako se koordinirati in kako se potegovati med seboj.«
Ali so stvari, ki jih razvijate, pri nas ali v svetu že v uporabi?
Iztok starejši: »Za zdaj so to še bolj ali manj teoretične stvari. Sicer jih skušamo povezati s prakso, ampak za to potrebuješ sponzorje, povezavo s podjetji.«
Iztok mlajši: »Težava je v tem, da so naši članki na spletu na voljo vsakomur, vsak jih lahko prebere in iz njih brez naše vednosti potegne idejo, ki jo lahko uporabi. Lahko torej le ugibamo, da nekdo nekje uporablja te stvari.«
Kako je na vajino delo vplivala epidemija?
Iztok starejši: »Zdi se mi, da je bila to zanimiva izkušnja. Čez noč smo ostali doma in treba se je bilo prilagoditi delu na daljavo. Pri nas se zaradi tega, ker smo imeli vse tehnološke stvari pri roki, ni bilo težko adaptirati. Kar se tiče predavanj, pa je manjkal stik s študenti. Komunicirali smo sicer prek avdio-video povezav, ampak s študenti ni bilo neposrednega stika. Nisi vedel, ali so res tam ali pa so se prijavili na predavanje le zaradi prisotnosti. Situacija je zdaj drugačna, spet smo v predavalnicah, kljub temu je delo od doma ostalo opcija. Zanimivo pa je, da so nekateri ljudje prepričani, da je delo od doma dopust, pa ni tako. Na računalnik si vezan 24 ur na dan, sedem dni v tednu. Za podjetje je to prednost, za človeka ne preveč.«
Iztok mlajši: »Strinjam se z očetom. Prednost raziskovalnega dela je, da zanj ne potrebuješ laboratorijske opreme, torej lahko delaš kjer koli, le računalnik in strojno opremo si potreboval.«
Katero strokovno delo vama največ pomeni?
Iztok mlajši: »Izpostavil bi monografijo z naslovom Computational Intelligence in Sports (Računska inteligenca v športu), ki je izšla leta 2018 pri mednarodni založbi Springer. Avtorji smo vsi trije, torej midva z očetom in brat. Knjiga predstavlja naše delo o umetni inteligenci v športu. Prvi del knjige je teoretičen, drugi praktičen.«
Iztok starejši: »Tudi jaz bi izbral to delo. Pisali smo ga tri leta in predstavlja zaključeno celoto, saj smo se področja športnega treninga lotili z različnih vidikov.«
Je delo nastalo na podlagi lastnih izkušenj v športu? Vemo, da sta brata Fister od nekdaj aktivna tako v triatlonu kot v posameznih panogah.
Iztok starejši: »Prav zaradi teh izkušenj smo se lotili priprave knjige, ker smo želeli reševati probleme, ki nastanejo pri treningih triatlona, kolesarstva, teka. Vključili smo izkušnje, ki sta jih sinova pridobila na dolgoletnih treningih in dirkah, obenem pa smo se povezali še s kolegi z ljubljanske in dunajske fakultete za šport, pa tudi z različnimi športnimi trenerji.«
Poučujeta na tujih univerzah ali gostujeta na pomurskih izobraževalnih ustanovah in mladim predstavljata vajin poklic?
Iztok starejši: »Oba hodiva na gostujoča predavanja predvsem v Španijo (Santander, Alcala), saj smo s tamkajšnjimi univerzami zelo povezani. Od lokalnih ustanov pa bi izpostavil Osnovno šolo Bakovci, kjer že vrsto let izvajamo računalniške delavnice. S svojo prisotnostjo mlade skušamo navdušiti za tehnične poklice.«