Iztok Polanič je že šest let na čelu enega največjih gradbenih podjetij v državi. Kot predsednik uprave Pomgrada je odgovoren za vodenje družbe, korporativni nadzor delovanja hčerinskih in drugih podjetij, v katerih ima družba poslovne deleže, nadzor nad finančnim delovanjem delniške družbe in hčerinskih družb, za kadrovsko-pravno področje, poslovne procese v povezavi z informatiko in druge splošne zadeve. Skratka za najpomembnejša področja v okviru družbe, ki v Sloveniji in na Hrvaškem skupno zaposluje 786 ljudi, na teh trgih pa so tudi aktivni s ponudbo celotnega spektra gradbenih storitev. Pomgradov prepoznavni logotip je moč najti v okolju domala vsake pomurske občine, a kljub dobrim poslovnim rezultatom, ki so jih lani dosegali slovenski gradbinci, Polanič svari, da je stanje v gradbeništvu daleč od rožnatega.
Glede na lanske številke je bilo očitno projektov na pretek. Poslovni rezultati v gradbeništvu so bili skoraj rekordni.
»O letu 2023 odkrito povedano več ne razmišljam. Vsekakor je bilo uspešno. Dosegli smo 11 milijonov EBITDA na ravni skupine, izboljšali smo vse ključne kazalnike, skupina je praktično nezadolžena ter v obdobju zadnjih štirih let smo popravili plače v povprečju za 27 odstotkov, letos pa za dodatne štiri odstotke. Glede na obremenjenost pa so dohodki še zmeraj prenizki. Ni vse tako črno v gradbeništvu, kot to mnogi skušajo prikazati, vsekakor pa poklic ni enostaven. Ali je možno pretekli rezultat ponoviti ali celo preseči, pa bo pokazal čas. Ekipa je vsekakor sposobna to doseči.«
Kako pa je letos? Statistika pravi, da je v gradbeništvu prišlo do upada, predvsem na področju gradnje stavb.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Priznanja so, enako kot pri športnikih, plod trdega dela
Območna obrtno-podjetniška zbornica Murska Sobota (OOZ M. Sobota) je pripravila letno srečanje obrtnikov in podjetnikov članov zbornice s podelitvijo priznanj. Letos 61 jubilantov.
»Podatki statističnega urada so žal neizprosni. Pomanjkanje dela v prvi polovici letošnjega leta smo tudi mi občutili. Že pridobljene projekte so nam prelagali iz meseca v mesec. Vso prvo polovico letošnjega leta ima panoga negativne indekse, zadnji indeks iz junija govori celo o devetodstotni negativni rasti. V primeru nadaljevanja take dinamike bo gradbena panoga dosegla raven izpred dveh let. Enako velja za rast bruto domačega proizvoda, ki naj bi bila letos zgolj 1,5-odstotna. Dobivam občutek, da namesto da se v Sloveniji ukvarjamo z razvojem družbe in gospodarstva, bolj razmišljamo v smeri dajanja raznih bombončkov. Vse skupaj že spominja na čase izpred 15 let in več, ko smo tiščali glave v pesek in se obnašali, kot da naša država ni del mednarodnih tokov, namesto da bi se ukvarjali z reševanjem problemov. Upam, da ne bomo na koncu spet govorili o izgubljenem razvojnem obdobju.«
Kateri so ta hip največji projekti, ki jih izvaja Pomgrad?
»Ogromno je projektov, na katerih trenutno delamo, in povsod, kjer se bo gradila večja državna infrastruktura, boste našli Pomgrad. Pri nas je res veliko znanja. Če pa že moram našteti, so to večji projekti v severnem delu tretje osi, izvedba geotehničnih del za odlagališče radioaktivnih odpadkov pri jedrski elektrarni v Krškem, proizvodni obrat Leka v Lendavi, čistilna naprava v Varaždinu ...«
Zakaj ponujene vrednosti za infrastrukturne projekte močno presegajo ocenjene vrednosti projektov, predvsem na področju javnih projektov?
»Treba je vedeti, da javni naročniki iščejo cene, ki na trgu običajno niso dosegljive. Ko tega ne dobijo, poiščejo krivca pri izvajalcih. Pravilnejši pristop bi bil, da v fazi projektiranja naročnik jasno definira potrebe in od projektanta zahteva racionalno gradnjo ter s čim nižjimi življenjskimi stroški v času eksploatacije. Na žalost se praviloma bolj ukvarjajo s formo kot funkcionalnostjo, zato so izbrane arhitekturne rešitve drage. Takih primerov je v Sloveniji ogromno in najlažje je kazati s prstom na izvajalca. Za zgled bi si lahko vzeli Skandinavce.«
Kako pa to, da pri nas javni infrastrukturni projekti, tudi ko so že v izvedbeni fazi, trajajo razmeroma dolgo in vsaj na videz veliko dlje, kot je to praksa v drugih razvitih državah? Zakaj bo denimo obnova manj kot kilometra Noršinske ulice trajala skoraj eno leto?
»Dinamiko izvajanja del predpiše naročnik že v času objave razpisa. Pri tem upošteva zahtevnost gradnje, vpliv na prometne tokove in okolje ter seveda razpoložljivost financ. Ravno pri zadnjem se največkrat zatakne, saj ima naročnik praviloma že vnaprej začrtano dinamiko črpanja sredstev. Posamezne projekte znamo gradbinci bistveno hitreje končati. Pri nekaterih bolj kompleksnih projektih pa prihaja do podaljšanega izvajanja tudi zaradi novougotovljenih razmer na gradbišču, slabo pripravljenih projektov, pomanjkljivo odkupljenih zemljišč in še marsikaj bi lahko naštel. V resnici tega ni tako malo, kot si kdo misli. Drugače pa se težko strinjam s trditvijo, da se v tujini projekti izvajajo hitreje ter brez zahtevkov za dodatna dela.«
Cene materialov so se, kot kaže, normalizirale, veliko prahu pa dviguje zakonodaja, ki bi lahko vodila v zaprtje edine cementarne v Sloveniji. Do zapletov prihaja tudi pri pridobivanju gramoza. Kako gledate na to dogajanje?
»Trendi, kot sem že prej povedal, niso ravno spodbudni. Tudi rast BDP je skrb vzbujajoča, evropsko gospodarstvo peša, naše ključne partnerice prav tako. Po drugi strani pa so se stroški materialov stabilizirali. Ne verjamem, da bi v naslednjem obdobju prišlo do večje korekcije, saj smo priča bistveno drugačnemu okolju v luči okoljskih zavez, posledičnih vlaganj v zeleni prehod in uničenih proizvodnih obratov. Padec lahko povzroči zgolj kakšna daljša oblika recesije. To, kar se dogaja okrog odpiranja novih surovinskih polj ter zapiranja naše zadnje cementarne, pa zgolj kaže, kako so naši odločevalci padli na zrelostnem izpitu. Upam in želim si, da cementarno ohranimo pri življenju, saj dosega evropske okoljske standarde, ima visoko dodano vrednost ter daje kruh 900 družinam. Sprašujem se, kje so vse te organizacije, ki tako pridno skrbijo za naše okolje in zdravje, in jih ob tej priložnosti toplo vabim v goričke gozdove na čistilno akcijo.«
Kakšna pa je situacija na trgu? Konkurenca v gradbeništvu je vendarle razmeroma velika, tako domača kot tuja.
»Redke so panoge pri nas, ki so tako odprte, kot je gradbeništvo. V sosednjih državah tuja podjetja izredno težko pridejo do posla, saj mora referenca izvirati iz države, ki je po pravnih normah primerljiva z državo, kjer se storitev izvaja. V teh državah obenem natančno vedo, kakšen je vpliv panoge na gospodarstvo, če projekt izvaja domače ali tuje podjetje. Pri nas te kulture in zavedanja ni. Lahko smo upravičeno zaskrbljeni. Prav tako ne morem mimo spoštovanja delovne in okoljske zakonodaje. Kazni za prekrškarje so milo rečeno smešne. Veliki slovenski izvajalci si blatenja ne smemo privoščiti, nekaterim malim in srednje velikim pa je vseeno, saj se jih kazni ne dotaknejo. Enako velja za tuja podjetja, ki pridejo k nam delat, in teh ni tako malo, kot se želi prikazati v javnosti.«
S poslovnim okoljem torej ne morete biti zadovoljni?
»Težko govorim, s čim sem zadovoljen, saj imam postavljene izredno visoke standarde zase in za okolico. Gospodarstvo želi stabilno, predvidljivo ter spodbudno poslovno in davčno okolje. Lahko bi bili Švica nekdanjega Balkana, vendar se bojim, da zaradi neambicioznosti to nikoli ne bomo postali. Kvečjemu lahko govorimo o nazadovanju na številnih področjih. Pravice in svoboščine je treba spoštovati, a ne na račun zakonov in reda. Na žalost družba v tem pogledu zavija v napačno smer.«
Povejva še kaj o drugi pereči temi, kadrih. Kako se spopadate s kadrovsko problematiko?
»Vsekakor je to področje, ki v zadnjih letih dobiva izredno pozornost. Vzgojen sem bil v okolju, kjer so znanje, pridnost in delavnost še imeli svojo vrednoto. O tem mnogokrat danes več ne moremo govoriti, saj so nam tudi spletna socialna omrežja zameglila pogled. Vsi bi takoj in zdaj in to s čim manj truda. Vsekakor pa imajo gradbeni ter drugi inženirski poklici izredno svetlo prihodnost.«
Primer dobre prakse je Akademija Pomgrad. Koliko pozornosti posvečate vzgoji lastnih kadrov?
»Ravno dokončujemo namenski prostor za potrebe Pomgradove akademije. Govorimo o 300 kvadratnih metrih kakovostnega prostora, kjer bomo v kontroliranem okolju učili ter predajali znanje. Poklic gradbenika lahko danes opravlja vsak, ne glede na nivo znanja. Posledično prihaja do razočaranj naročnikov zaradi dodatnih stroškov sanacij. Temu je treba narediti konec in izvajanje del vezati na ustrezna potrdila o sposobnosti izvajanja, saj pa tudi za izvajanje frizerskih storitev potrebuješ potrdilo obrtne zbornice, zakaj bi bilo v gradbeništvu drugače. Obenem me veseli, da se ob Expanu načrtuje talent center, ki bo namenjen mladini ter odkrivanju njihovih talentov. To naj bi bila osnova za nadaljnjo poklicno pot. Ob tem ne smemo pozabiti, da smo v sklopu širše akademije tudi izredno vpeti v lokalno okolje. Prek fundacije Marof skrbimo za štipendiranje inženirskih poklicev, nakup šolskih potrebščin, omogočamo otroška letovanja ter še kopico drugih projektov bi lahko omenil. Znotraj skupine Pomgrad pa sponzoriramo večje in manjše ekipne športe, gasilska društva, kulturne dogodke ... Tako smo lani podprli za približno četrt milijona evrov različnih projektov.«
Koliko na letni ravni namenite za investicije?
»Skupina Pomgrad vsako leto za različne investicije nameni od štiri do pet milijonov evrov. Smo ravno sredi priprave načrtov za obdobje 2025–27, in ker je naša knjiga naročil za prihajajoče leto že sedaj relativno dobro zasedena s projekti, kjer v ospredje prihaja specializacija znanja, bi lahko govorili o rekordnem investicijskem ciklusu. Vsekakor pa bo treba počakati na nadzorni svet družbe, kot tudi videti napovedi stanja gospodarstva in države ob koncu letošnjega leta.«