Kot zdraviliška regija najbolj slovi Pomurje. Kako ste se vi kot Pomurec v zdraviliškem turizmu znašli drugod?
»Vedno sem deloval v turistični dejavnosti, čeprav sem po izobrazbi kriminalist. Delati sem začel v Moravskih Toplicah. V Termah Vivat sem bil najprej nočni receptor, čez dva meseca sem se znašel v dnevni izmeni recepcije, nato pa se je sprostilo delovno mesto v prodaji in sem naslednjih pet let in pol delal v tem segmentu. Za tem sem dobil priložnost na celjskem koncu, dal sem odpoved in v Rimskih termah delal kot vodja nemško govorečih trgov. Leta 2013 me je direktor Term Dobrna povabil, da bi to področje prevzel pri njih, in sprejel sem, ker je Dobrna tudi bližje mojemu domu. Leto pozneje sem postal direktor prodaje, marketinga in celotnega trženja in se s tem ukvarjal do leta 2018, ko sem podjetje prevzel. Zdaj teče moj drugi mandat in mislim, da sem uspešen. Če je lastnik zadovoljen, potem je dobro. Delo je naporno, ampak lepo, spoznaš veliko ljudi in delovnik je pester.«
Kakšno je bilo letošnje leto za Terme Dobrna v poslovnem smislu?
»Glede na investicije, ki smo jih izvedli v zadnjih petih letih, in glede na vmesno obdobje koronavirusa nismo imeli finančnih težav. Politiko poslovanja sem usmeril v medicino, ker je tam po moji oceni še razmeroma visoka donosnost. To je bila panoga, tudi v covidnem času, ki je lahko obratovala. Imamo lasten negovalni oddelek z 90 posteljami in tega bomo naslednje leto še razširili. En hotel je usmerjen v rehabilitacijo, preostali pa v butični turizem, kjer sta druga kakovost storitev in nivo nastanitve, ampak temu prilagajamo našo celotno politiko.
Ob koncu leta 2018 je bilo prihodkov na letni ravni 8,9 milijona evrov, letos smo nad 14 milijoni. To pomeni, da smo z lastnikom ubrali pravo vizijo, investicije in da podjetje raste. V zadnjih petih letih smo s 130 prišli na 214 zaposlenih. V treh letih bomo verjetno morali preiti iz statusa srednje velikega podjetja v veliko, ker bomo zaradi potreb morali dodatno zaposlovati in bo število preseglo 250. Zaključili bomo uspešno, dobiček bo kot lani okoli milijon evrov, čisti dobiček pa okoli 700 tisoč evrov. Je pa pri tem treba upoštevati, da smo samo za električno energijo odšteli milijon evrov več kot lani. Se pravi, da bo EBITDA (skupek čistega poslovnega izida, davkov, odpisov vrednosti) okoli 2,7 milijona evrov, kar je izredno visoko za 14 milijonov prihodkov v panogi turizma. Ekipa je vesela, ponosna in srečna.«
Letos marca ste med drugim odprli prenovljeni hotel Švicarija.
»Res je, to je zadnji hotel, ki smo ga obnovili, prej je bil to Hotel Park. V 90 dneh so bila obnovitvena dela opravljena, seveda na podlagi šestmesečne organizacije. Podvig je bil velik, ampak to je bilo zelo hvaležno dejanje, gostje so zelo zadovoljni in cenijo drugačnost nastanitve, ki je vzajemna s spomeniškim varstvom. Celoten kraj je namreč pod zaščito Zavoda za varstvo kulturne dediščine, zato lahko le obnavljamo obstoječe objekte, novih ne moremo graditi. Je pa naš cilj obogatiti destinacijo Dobrna, ki je bila včasih razmeroma neznana, v zadnjih letih pa se je zelo dvignil njen ugled. Zdaj to ni več le hotel za okrevanje po obolenjih, ampak destinacija butičnega turizma.«
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Lelosi obuja duh Mure: V soboškem proizvodnem obratu se obeta več kot 100 novih zaposlitev
Hitro rastoče kamniško podjetje del proizvodnje iz Kitajske seli v kompleks nekdanjega tekstilnega giganta v Murski Soboti.
Vrniva se k pereči temi visokih stroškov energentov. Kako vi gledate na to in ali bi si želeli drugačne pomoči države?
»Ta tema je res pereča in pri njej nimam dlake na jeziku. Mi smo oddali vlogo za subvencijo električne energije in v prvi fazi prejeli 190 tisoč evrov, ki pa jih moramo zdaj vrniti, ker koristimo kapico. Žalostno je, da smo novembra od vlade dobili spodbudo, naj kupimo elektriko. Cena se je vrtela okoli 400 evrov za MWh, kar je katastrofalno visoko, ampak prej nisi mogel dobiti ponudbe od nobenega ponudnika. Se pravi si bil prisiljen v nakup elektrike za 400 evrov. Leto prej smo za primerjavo za MWh odšteli 66 evrov. Potem smo elektriko zakupili, konec januarja pa je bila izdana uredba o kapici. Omejitev je bila 212 evrov. Vsi smo bili zadovoljni, da bomo nekaj stroškov dobili povrnjenih, oddali smo vlogo, prejeli denar aprila, potem pa je sledil sklep, da kdor uporablja kapico, ne bo nič dobil. Domnevali smo, da bo to za pol leta, nato pa bomo za drugo polovico dobili. Ampak ne, ker je bila kapica podaljšana za celo leto. Na mesec smo tako z 19 tisoč evrov za elektriko prišli na 85 tisoč evrov.
Elektriko imamo sedaj zakupljeno za leto 2024 za pol nižjo ceno, kot je kapica. Pri tem se lahko le zamislimo, kako se nam otežuje poslovanje. Pa sem navedel le električno energijo, kaj pa še kurilno olje, plin, omrežnine.«
Koliko prenočitev ste ustvarili letos in gostje iz katerih držav prevladujejo?
»Do konca leta bo okoli 95 tisoč prenočitev, kar smo tudi načrtovali. V Termah Dobrna je 460 postelj in to je okoli 70-odstotna zasedenost ležišč. Naš cilj ni množični turizem, zato tudi ne lovimo 120, 130 nočitev, ker ne želimo velike gneče, ampak da se vsak prijetno počuti. Med gosti sicer prevladujejo Slovenci, ki v povprečju ostanejo tri dni in pol, se je pa tudi delež tujih gostov po koronskem času izboljšal. Nekoč je bil 30-odstoten, zdaj je blizu 20 odstotkov. Vračajo se gostje iz Nemčije, Avstrije, Italije, tako da mislim, da se bomo naslednje leto že približali deležu iz leta 2019.«
Zaznavate tudi Pomurce?
»Ja, vsake toliko me kdo ogovori. Opazimo, da radi koristijo program brezplačnih upokojenskih prevozov. Veseli me, da Terme Dobrna postajajo prepoznavne v pomurski regiji, in seveda je Pomurce lepo srečati v hotelu in slišati domače narečje.«
Vrniva se k diagnostično-rehabilitacijskemu centru, v sklopu katerega ponujate širok spekter storitev. Kaj vse?
»Naš medicinski center je usmerjen na več vej. Osnova je rehabilitacija, sicer pa ponujamo okrevanje po poškodbah, kapi, nevroloških, uroloških, ginekoloških težavah in drugih. Na rehabilitaciji tudi merijo efekte. Lani je nastala posebna ekipa fizioterapevtov in delovnih terapevtov, ki so vedno prisotni na negovalnem oddelku. Smo prvi v Sloveniji, ki imamo to ureditev, in rezultati so opazni. Tudi sam osebno to zaznavam. Vsakega pacienta oziroma gosta, kot pravimo mi, obravnavamo celostno. V medicinskem centru deluje 85 oseb in v naslednjem letu, ko bomo negovalni oddelek širili, jih bomo potrebovali še kakšnih 15. Medicinsko zdravljenje prinese skoraj polovico prihodkov term. Če primerjamo, leta 2018 je bil delež 32-odstoten, zdaj pa smo prihodke s tega področja povečali za 35 odstotkov.«
Kar nekaj ste že povedali o kadru. Imate morda težave z iskanjem ustreznega?
»V tem trenutku ne. Res je, da je bil kader v turizmu in gostinstvu vedno težava, tudi pri nas. Ampak mi smo tudi v koronskem času delovali, bili odprti in smo zaposlene obdržali. Fluktuacija je sicer vedno, ampak večjih težav ni, za kar smo hvaležni. Ker vem, da so morali nekateri posamezne lokacije ali objekte zaradi pomanjkanja kadra zapreti.«
Kakšne načrte in cilje še imate, poleg širitve ekipe in negovalnega oddelka?
»Po novem letu bomo začeli urejati večnamensko dvorano. Uredili smo dokumente za objekt Mlečna Marjanca, ki ga domačini poznajo kot letno kavarno. Nekoč je bila to kavarna, restavracija, prireditveni prostor. Za to se je pojavila potreba, ker nimamo konferenčnih prostorov razen Zdraviliške dvorane. V njej bomo uredili tudi restavracijo, v kateri bomo zagotavljali kulinarični del za seminarje, poroke, tečaje. Ocenjujemo, da bomo v obnovo celotnega objekta vložili okoli milijon evrov.
Naslednji korak je sprememba zazidalnega načrta na občinski ravni, s čimer se ukvarjamo že celo leto, ker so od tega odvisne nadaljnje investicije. Do konca leta naj bi občina sprejela OPPN, pri čemer je ogromno uskladitev s spomeniškim varstvom. Potem bomo pri Hotelu Švicarija zgradili bazene ter v nastanitveni objekt preuredili mizarsko delavnico, kjer načrtujemo 25 dodatnih sob.«
Vsi nastanitveni objekti se ponašajo s štirimi zvezdicami. Imate morda željo katerega preurediti v petzvezdičnega?
»Največji podvig za Terme Dobrna v prihodnjih letih bo obnova Zdraviliškega doma. Gre za 25 milijonov evrov vreden projekt in za ta dom želimo pet zvezdic. Sicer pa moraš imeti za pridobitev petih zvezdic najprej ustrezno strukturo gostov, nato pa še za to raven usposobljen kader. Naš je zelo dober, priden, ampak potrebni so tudi drugačni prijemi, in to bomo v naslednjih letih še dodajali, da bo kader potem pripravljen.«
V parku Term Dobrna so tudi energijske točke. Kakšne odzive ljudi dobivate?
»Če verjameš, pomaga. Za primerjavo lahko vzamemo točke ob Bukovniškem jezeru. Nekateri so temu naklonjeni, drugi ne, so pa točke določene in izmerjene. Opazimo, da gostje, pa tudi domačini prihajajo do energijskih točk, tudi mlajše generacije, ne le starejše.«
Večkrat se uporablja fraza, da so turizem ljudje. Verjetno temu pritrjujete?
»Ja, absolutno. Turizem niso stene, pohištvo, ampak si določeno destinacijo zapomniš tudi po prijaznosti, vljudnosti in srčnosti osebja. Veseli me, da so naši zaposleni dobre volje, nasmejani, da se znajo pošaliti z gosti, in to ogromno doprinese k pozitivnim ocenam.«
Je pa verjetno prijetno in izzivov polno voditi terme s tako častitljivo tradicijo, kajne?
»Tako je in ta tradicija je tudi podlaga za nadaljnji razvoj. Mi pri vseh obnovah stremimo k temu, da ohranjamo dotik historičnega. Naši gostje cenijo vse zgodbe, ki so povezane z Dobrno. Od več kot dvesto let starega parka do termalnega pitnika vode, energijskih točk. Znani smo tudi po tem, da se je v Dobrni na okrevanju mudil brat Napoleona in v zameno dal v bazenu zgladiti neravna skalnata tla, s čimer so nastale marmornate kopeli. Veliko je omembe vrednih dejavnikov, ki jih uporabljamo pri promociji. Zasledujemo idejo, da pri gostih vzbudimo pridih nekdanjega časa, a na sodoben način. Vseskozi pa tudi pripravljamo različne ponudbe in pakete za goste. Omenil sem že oddih za seniorje, po čemer smo prepoznavni, tudi razvajanje za prijateljice, pare, veseli smo vsakega gosta.«