Po več kot desetletju je predlanskega septembra Franca Cipota na čelu javnega podjetja Center za ravnanje z odpadki Puconci (Cerop) zamenjala 42-letna Simona Biro. Za pravnico iz Martjanec, ki je bila nekaj časa Cipotova svetovalka, še pred tem pa je bila dolgo obdobje zaposlena na Direkciji za vode Republike Slovenije v Ljubljani, je manj kot polovica mandata. Številnih izzivov, ki so pred javnim podjetjem, se ne boji in verjame, da bo Cerop še naprej zgledno opravljal svoje poslanstvo, za katerega so ga pomurske občine tudi ustanovile.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Lelosi obuja duh Mure: V soboškem proizvodnem obratu se obeta več kot 100 novih zaposlitev
Hitro rastoče kamniško podjetje del proizvodnje iz Kitajske seli v kompleks nekdanjega tekstilnega giganta v Murski Soboti.
Vaš predhodnik je ob slovesu dejal, da vam podjetje prepušča v odlični finančni kondiciji. Ga je res?
»Podjetje je dejansko v dobri finančni kondiciji. Tako leto 2021 kot tudi leto 2022 smo zaključili pozitivno in glede tega ni kaj za reči. Zato tudi menim, da se je pot mojega predhodnika tudi malce krivično zaključila s tistim poročilom računskega sodišča, ki je poželo precej pozornosti.«
Zakaj krivično?
»Poudariti je treba, da je računsko sodišče analiziralo le določeni vidik poslovanja podjetja. Če pogledamo celotno Pomurje, ne moremo reči, da nimamo učinkovitega sistema ravnanja z odpadki. Druge regije imajo težave z odloženimi odpadki, divjimi odlagališči in podobnim, pri nas tega ni. O neučinkovitosti Ceropa je bilo v našem prostoru veliko povedanega in menim, da se je tu vendarle naredila podjetju krivica, saj poročilo ni zajelo celotnega poslovanja in uspehov podjetja.«
Kdaj bo Cerop dobil nov ustanovitveni odlok?
»Odlok je do zdaj sprejelo 25 občin, ostali dve pa pričakujem, da bosta to storili v naslednjih mesecih. V Radencih jih čaka še drugo branje odloka, v Občini Sveti Jurij ob Ščavnici pa so sedaj dobili popoln občinski svet in ga bodo končno lahko obravnavali. Tako bo Cerop začel delovati po novem odloku in v skladu z zakonom, saj bi že od maja 2021 morali imeti nadzorni svet.«
Ravno nadzorni svet bo ena največjih sprememb novega odloka.
»Tako je. Prinaša pa tudi druge spremembe. Natančneje so definirane javne službe, posebne in tržne storitve, pristojnosti organov, v svetih ustanoviteljic bodo lahko ponovno župani, ki bodo odločali o cenah in pogojih izvajanja javne službe, kar se pa tiče poslovanja družbe, pa bo to v domeni skupščine in nadzornega sveta.«
Računsko sodišče je precej pozornosti namenilo tudi projektu Mensana.
»Glede Mensane zmeraj začnem z osnovnim pojasnilom, da obstajajo dejansko tri Mensane – eno je zavod Mensana, s katerim Cerop lastninsko ni povezan, drugo je stavba Mensana, kjer je bil Cerop investitor in je danes etažni lastnik, tretje pa je družba Mensana, ki se je sedaj preoblikovala. To podjetje je zdaj v 100-odstotni lasti Ceropa in se je preimenovalo v Center predelave in ponovne uporabe Pomurja. V nadaljevanju se bo prenesel še sedež podjetja, v pripravi pa je tudi vloga za pridobitev statusa invalidskega podjetja. Nedavno mi je ravno direktorica Ines Kranjec povedala, da obstaja veliko povpraševanje po storitvah, s katerimi se bo podjetje sedaj ukvarjalo. Gre za prenovo starih predmetov, predvsem pohištva, ukvarjalo pa se bo še z vzdrževalnimi deli in osveščanjem. To so dejavnosti, ki dopolnujejo osnovno dejavnost Ceropa.«
Kakšna je vloga zavoda Mensana?
»So najemnik prostorov v stavbi Mensana in za nas opravljajo določene storitve na podlagi izvedenih postopkov. Gre za dostavo malic in čiščenje delovnih oblačil. So poslovni partner in nič drugega.«
Kako pa je z zgradbo in zahtevami po njeni prodaji?
»Stanovanja so bila vsa prodana, nekaj garažnih prostorov tudi, lani pa smo prodali še dva poslovna prostora. Večina poslovnih prostorov pa je sicer res še v naši lasti. Trenutno poteka sanacija določenih gradbenih del s strani prvotnega izvajalca, ki je objekt gradil. Po izvedeni sanaciji bomo spet podali predlog za prodajo poslovnih prostorov.«
Druga hčerinska družba, Ograček, ostaja?
»Podan je bil predlog o proučitvi združitve Ogračka s Ceropom. Takrat smo pregledali, kaj vse Ograček dela za Cerop – tu je tako imenovani vrtni program, pomaga nam pa še pri plasiranju gorljive frakcije do sežigalnic v tujino. Predvsem v tem segmentu se je izkazal kot dobra rešitev, saj je veliko bolj okreten na trgu, kot je to lahko javno podjetje. Tako smo v preteklih letih dosegali precej nižje cene pri prevzemu gorljive frakcije na sežig, zato je, kar se tiče finančnih učinkov, vsekakor dobrodošel. Je tudi rezerva v primeru, če se karkoli zalomi, saj ima že kar nekaj dovoljenj na področju ravnanja z odpadki. Odprta pa je še zadeva z Evropskim javnim tožilstvom – v primeru, da bo Ograček obsojen, bi ob združitvi to breme bilo preneseno na Cerop.«
Govoriva o poskusu goljufije pri pridobivanju evropskih sredstev za gradnjo sončne elektrarne. V kakšni fazi je ta postopek?
»Tako Ograček kot takratni direktor Franc Cipot in tudi izvajalec del so se na prvotno odločitev sodišča pritožili. Pred kratkim je bila prva obravnava na sodišču, na kateri je krivdo priznal izvajalec. Zdaj se je izločil postopek zoper izvajalca in naprej teče še postopek zoper Cipota in Ograček. Po mojem mnenju v tej zadevi ni bilo poskusa goljufije, ampak je šlo za napako. Ograček je namreč dejansko podal vsa pooblastila za pripravo dokumentacije in izvedbo del izvajalcu, kako pa bo sodišče presodilo, pa je težko reči.«
Še zmeraj ostaja neizpolnjena želja, da bi Cerop izvajal tudi zbiranje opadkov za občine ustanoviteljice.
»Moje stališče je, da bi javne službe, ki se tičejo varstva okolja, morale biti v domeni javnega sektorja, kar pomeni, da se prednostno postavijo okoljski cilji, finančni kazalniki pa so v drugotnem planu. Vsekakor mora biti cena javne službe vzdržna ter poslovanje podjetja pozitivno, ampak okoljski cilji morajo biti tisti, ki vodijo delovanje. Tudi, kar se tiče zbiranja, menim, da bi to moralo biti v javni sferi – ali so to režijski obrati, kot imajo recimo v Občini Velika Polana, ali praksa v lendavski občini, kjer to dejavnost opravlja družba Ekopark. Potem imaš lahko dejanski vpogled v vse odpadke, ki nastajajo na določnem območju. Na državni ravni imamo sedaj le še v Pomurju tako razdeljeni sistem.«
Ampak tu trčite ob poslovne interese podjetja Saubermacher & Komunala.
»Seveda, saj to je razumljivo. Družba Saubermacher & Komunala je postavila kar visok standard zbiranja, dela dobro in želi obdržati svoj del, ampak mi bi se tudi želeli vključiti. Verjamem, da bo šlo v to smer, saj tudi zakonodaja, ki se sedaj sprejema, daje prednost javnemu segmentu.«
Kakšno je stanje na področju odpadkov v državi in v regiji?
»Mi smo zadnji v verigi, zato se pri nas pokažejo dejanski problemi. Zbiralci pripeljejo odpadke k nam in od tam naprej jih ti odpadki več ne zanimajo. Februarja so remonti sežigalnic v tujini, zato že vemo, da se bodo začeli odpadki pri nas kopičiti. Podobno je pri neprevzemu odpadne embalaže. Spet se je ta kopičila pri nas, država pa je še zapovedala, da morajo biti ti odpadki pod streho ... Če bi se že prej poskrbelo, da se ti odpadki sploh ne bi tu nabirali, se nam ne bi nalagalo dodatnih obveznosti. Obstaja še ena specifika glede embalaže – to so načeloma dolžni skladiščiti zbiralci, ampak naši zbiralci nimajo skladiščnih prostorov. Tudi pogodba ob ustanovitvi Ceropa pa je bila takšna, da se ti odpadki vozijo k nam, zato imamo na koncu mi težavo z njenim kopičenjem.«
Kako rešujete te težave?
»Do leta 2020 je za to skrbela država z interventno zakonodajo. Leto 2021 imamo nerešeno – več kot 550 ton embalaže je na našem dvorišču. Leta 2022 pa se je državi uspelo z uredbo embalažne družbe zavezati k temu, da so to embalažo odstranili, zato z lanskega leta nimamo nobenih neprevzetih količin. Upamo, da bo tudi prihodnja leta tako ostalo.«
Tudi na področju komunalnega blata obstaja problem.
»Mi in center za ravnanje z odpadki na Dolenjskem imamo dovoljenje za predelavo tega blata. Prvenstveno pokrivamo pomurske občine, torej naše ustanoviteljice, če pa imamo še kaj prostih kapacitet, pa vzamemo blato tudi z drugih območij. Bo pa tudi tu treba nekaj narediti – ali najti oblike uporabe tega blata ali pa vzpostaviti sežigalnice. Pri teh pa vemo, da vsakič, ko se sežigalnica skuša umestiti v prostor, pride do ...«
Odpora.
»Nihče ne bi imel tega na domačem dvorišču. Celje so specifičen primer, saj imajo sežigalnico odpadkov in blata, pa ni slišati kaj dosti glede škodljivih vplivov okolje. Vseeno so tehnološke zahteve visoke in nekje bo morala biti postavljena še kakšna sežigalnica. Res pa je, da nimamo toliko odpadkov, da bi vsaka regija imela svojo.«
Kakšno stališče zavzema Cerop pri ustavni presoji zakona o varstvu okolja?
»Čakamo, kako bo odločilo ustavno sodišče, čeprav so roki iz zakona že mimo. Če se sprejme v tej vsebini in uvede nadzor glede embalaže z uvedbo razširjene proizvajalčeve odgovornosti, bomo praktično lahko na istem kot z uvedbo kavcijskega sistema.«
Torej je smiselnost kavcijskega sistema, kot ga imajo na Hrvaškem, vprašljiva?
»Meni se zdi odlična rešitev, ampak predvsem tam, kjer zbiranje odpadkov še ni urejeno. Na Hrvaškem se je tak sistem super obnesel, saj prej drugega niso imeli, a pri nas bo to stvari podražilo. Mi iz embalaže odstranimo reciklate in nato s ceno, ki jo dosegamo na trgu, in z našim deležem nižamo ceno javne službe. Tega segmenta potem več ne bo, še vedno pa bomo še naprej zbirali odpadno embalažo – potekala bosta dva sistema zbiranja.«
Kaj se bo dogajalo s ceno javne službe v prihodnje?
»Konec leta 2022 so cene ostale nespremenjene in zdaj bomo začeli s pripravo novega elaborata. Bomo videli, kje bomo. Nekega drastičnega povišanja ne pričakujem, ker smo v preteklem letu delali dobro in se to odraža skozi posebne storitve, ki v enem delu nižajo ceno javne službe. Ta del bo deloma pokril predvidena zvišanja.«
Lansko leto je bilo poslovno uspešno, kakšna pa so pričakovanja v letošnjem letu?
»Lani smo presegli zastavljeni plan in sedaj pripravljamo poslovno poročilo. Letos nas skrbi povišanje stroškov. Minimalna plača se je dvignila za 12 odstotkov, kar pomeni, da se bodo plače pri nas dvignile za eno dvanajstino na letni ravni. Skrbi nas tudi napoved uvedbe obvezne poslovne uspešnosti ob koncu leta. Smo tudi velik porabnik električne energije. Država je sicer prišla nasproti z možnostjo subvencije, ampak v primerjavi z letom 2021 je cena še vedno za okoli 400 odstotkov višja, saj smo s subvencijo pri ceni več kot 200 evrov na megavatno uro. Regulirana cena pa za nas žal ne velja kljub pobudi, da bi bila cena omejena vsaj za potrebe javne službe. Imamo pa željo, da pokrijemo čim več strešnih površin s sončnimi elektrarnami z namenom čim večje samooskrbe.«
Kadrovska problematika ni prisotna?
»Je, ampak smo imeli lani srečo, da smo dobili res dobre sodelavce, s katerimi bomo obnovili pogodbe. Veseli me, da se na naše razpise prijavljajo tudi mlajši ljudje, saj so v prvem valu zaposlovanja v Cerop prišli predvsem ljudje iz Mure in Pomurke. Potrebujemo neki mlajši duh v podjetju. Trenutno je zaposlenih 90 ljudi, a ta številka niha.«
Cerop čaka v prihodnosti kar nekaj investicij.
»Glede sanacije tukajšnjega odlagališča smo v fazi zbiranja projektne dokumentacije, ko pa bomo pridobili vsa potrebna dovoljenja, bo verjetno preteklo še nekaj let. To si želimo narediti zaradi tega, ker ta stari del ni imel urejenega tesnjenja odlagališčnega dna in niti ne vemo, kaj vse je tukaj odloženo, zato ima lahko vpliv na okolje. Ob izpraznitvi starega dela odlagališča bi dobili tudi dodatne površine za odlaganje odpadkov. Odlagališče ima okoljevarstveno dovoljenje do leta 2034, ampak glede na to, da zdaj odlagamo manj, pričakujemo, da se bo življenjska doba lahko podaljšala. V Dolgi vasi je odlagališče zaprto, moramo pa ga še 30 let po zaprtju spremljati. Z novim zakonom se je sedaj odprla možnost, da bi tam postavili sončne elektrarne, o čemer razmišljamo, a to moramo storiti skupaj z lendavsko občino, ki je solastnik območja. Pred Ceropom je sicer kar intenziven investicijski cikel. Letos je v načrtih ureditev kanalizacije, kar bo naneslo čez pol milijona evrov. Opadke moramo spraviti pod streho, v teku je nabava novih strojev ... Lotiti se bomo morali tudi premišljene prenove naše osnovne linije za mešane odpadke, kar bo stalo čez milijon evrov. Naslednja leta bodo tako investicijsko intenzivna, a predvsem nam mora ostati v ospredju, da smo tu kot okoljski projekt. Poskrbeti moramo za okolje in naše zaposlene, da bodo imeli pogoje, v katerih bodo lahko delali. Okolje in naši zaposleni morajo imeti prednost pred finančnimi uspehi.«
Nekdanji direktor je svaril pred privatizacijo Ceropa. Je bil njegov strah upravičen?
»Nimam občutka, da bi se v tej smeri karkoli dogajalo. Tudi občine niso izrazile namere, da bi dopustile vstop zasebnega kapitala, in glede na trende menim, da tu ni bojazni. Dejansko je naš center za ravnanje z odpadki zgled drugim in mislim, da smo lahko Pomurci nanj ponosni. To se žal premalo poudarja.«