Pred sprejetjem dvoletnega proračuna edine mestne občine v regiji, Mestne občine Murska Sobota, smo se pogovarjali z županom Damjanom Anželjem. Spregovoril je o finančnih izzivih, ki pestijo občino, in predvsem o težavnem iskanju ravnovesja med zagotavljanjem investicij in ohranjanjem socialnega vidika ter kakovosti javnih storitev.
Pri snovanju svojega prvega proračuna prav veliko manevrskega prostora niste imeli. Letos pa verjetno ni bilo bistveno drugače?
»Prvo leto je bilo veliko izzivov z dokončanjem odprtih projektov in tudi zaradi časovne stiske ni bilo veliko manevrskega prostora. Letos smo se proračuna lotili nekoliko drugače, saj je bila moja želja, da bi bil dvoletni, in to predvsem zaradi lažjega nadzora porabe, načrtovanja in da ne bi zašli v isto situacijo kot lani, ko smo ugotovili, da nam manjkata dva milijona evrov. Letos nismo želeli v proračun vključevati nerealnih in neuresničljivih projektov, kot se je to občasno počelo v preteklosti. Obstajajo pa seveda tudi druga dejstva, ki so bistveno vplivala na sestavo proračuna. Težko ga je bilo finančno zapreti in po pogovorih s kolegi župani ugotavljam, da smo imeli vsi podobne težave. To je posledica preteklih investicijskih ciklov – občine so se namreč zadolževale za večje projekte. Ugotavljamo tudi izrazito podražitev projektov, energentov, javnih služb, dvig minimalne plače, žal pa vse to pomeni, da sami večjih projektov ne moremo financirati, zato smo močno odvisni od državnih in evropskih sredstev. Druga stvar je podfinanciranost občine, saj po izračunih dobimo okoli 1,5 milijona evrov manj za izvajanje zakonskih nalog. Res je, povprečnina se je dvignila, ampak to ni investicijski denar. Skoraj pol proračuna tvorijo zakonske naloge, za druge, recimo temu nezakonske naloge, pa gre skoraj tri milijone evrov. V proračunu je namreč ostal velik delež subvencij, štipendij in podobno. Smo pred odločitvijo, ali bomo še lahko zagotavljali denar za investicije. Razmišljamo, da bi prevetrili štipendijsko politiko, lotili pa se bomo tudi analize učinkovitosti mestnega avtobusa.«
Predvsem letošnji proračun po »teži« precej izstopa. Kako boleče bo zategovanje pasu?
»Prilagoditve bodo zagotovo potrebne, saj ostajamo pri lanski realizaciji in bo okoli 1,5 milijona evrov manj za delovanje javnih zavodov in podjetij. Manj bo za plače, materialne stroške, investicije in investicijsko vzdrževanje, kar bo gotovo tudi boleče.«
Kaj to pomeni v praksi? Odpuščanja?
»Žal, tudi. Če konkretno poveva s primerom Zavoda za kulturo, turizem in šport. Hranilnica prekmurskih dobrot se seli na drugo stran ceste, v manjše prostore, saj smo ugotovili, da nam gostinske dejavnosti ni treba več opravljati, ker je tovrstne ponudbe v Slovenski ulici danes dovolj. To pomeni tudi 2–3 zaposlitve manj. Tudi v mestni upravi ne bomo izvedli dveh nadomestnih zaposlitev, podobne poteze pa je moč pričakovati še v Komunali. Vsi se bomo morali prilagoditi, ampak želimo, da predvsem občani tega ne bodo pretirano občutili.«
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Pomurec, ki ga najbolj poznamo po Modrem dirkaču, izdal zbirko pesmi
Govorijo o naravi, življenju, ljubezni, fantaziji in še o čem.
V mestnem svetu je bilo večkrat slišati opozorila zaradi finančne kondicije občine in velike zadolženosti.
»Trenutno smo res skoraj na zgornji meji zadolževanja, ampak se vsako leto kak kredit poplača in se nam zadolževanje sprosti. V naslednjih letih se bomo morali posebej posvetiti temu, da bomo projekte izvajali skladno s pričakovanimi prihodki. Izvirnih prihodkov je malo – govorim o parkirninah, turistični taksi, komunalnem prispevku in nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč. Letos bomo preučili odlok in verjetno predlagali dvig dajatve za nepozidana stavbna zemljišča, da bi spodbudili gradnjo. V občini imamo namreč zelo čudno situacijo, saj je 40 odstotkov stavbnih zemljišč nepozidanih, kar nas ovira tudi pri spremembah prostorskih aktov. Smo v pat položaju: tisti, ki so kupili zemljišče, ne gradijo, tisti, ki bi radi gradili, pa ne morejo priti do zemljišča.«
Prihodnje leto bo vendarle investicijsko kar intenzivno. Obetata se prenovi delavskega in sokolskega doma, težko pričakovana rekonstrukcija Noršinske ulice, tu je tudi talent center ...
»Proračun za naslednje leto bo težak 32 milijonov evrov, pri čemer predstavljajo investicije skoraj pol tega. Prenovi sokolskega doma oziroma Partizana in delavskega doma, ki je v naravi občinska zgradba, sta več ali manj potrjeni, pri čemer gre za 100-odstotno sofinanciranje s tako imenovanimi sredstvi CTN. Tudi za Noršinsko ulico in kolesarsko stezo Dokležovje–Bakovci pričakujemo kmalu pozitivno informacijo. Težava je, da cestišče ni predmet sofinanciranja in bo strošek proračuna, zato smo tudi ureditev Noršinske ulice razdelili v tri faze. V naslednjih treh, štirih letih pričakujem, da bo ulica v celoti obnovljena. Za projekt talent centra, ki bi bil umeščen na našo parcelo ob paviljonu Expano, si ravno tako obetamo 100-odstotno sofinanciranje, ob tem pa si želimo urediti sistemski vir financiranja po gradnji objekta in upravljanje objekta. To bi bil regijski projekt po vzoru avstrijskega Gradca, takšna institucija pa bi bila lahko podlaga za nadaljnji razvoj. Javnost morda o projektu ve premalo, saj smo morali biti previdni, ker so se za talent center potegovale tudi druge regije, a sem prepričan, da gre za pozitivno zgodbo. Večina investicij tako res pade v leto 2025, pri čemer bomo morali biti izredno previdni, zato bodo nekateri projekti morda ostali v čakalnici. Vsi večji projekti, ki bistveno dvigujejo višino proračuna, pa so odvisni od prihodkov in tako ne povzročajo proračunske luknje, kar mi je bilo izredno pomembno.«
Tudi Mura bo torej dobila zaokroženo podobo stadiona šele za 101. rojstni dan.
»Več objektivnih razlogov je bilo, zakaj to letos ni izvedljivo, v prvi vrsti zaradi tega, ker čakamo na razpis ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport, ki naj bi bil objavljen spomladi letos. Precej časa se je tudi pripravljal projekt, kar je bilo v domeni kluba, in imeli smo nekaj razhajanj o višini investicije. Sam sem namreč zagovarjal, da se projekta lotimo fazno, saj smo vedeli, da sredstev iz proračuna ne bomo mogli zagotoviti. Pred nami je sedaj še nekaj korakov, ki morajo biti izvedeni, vključno s pridobitvijo gradbenega dovoljenja.«
Kako napreduje vzhodna obvoznica? Boste lahko zagotovili sofinancerski delež? Tu je namreč še strošek za sebeborski zadrževalnik.
»Pri vseh državnih projektih je tudi obvezen občinski delež in po nekaterih informacijah je za naslednje leto predvidena gradnja krožišča v Černelavcih, kjer je naš delež 800 tisoč evrov. To pomeni, da bomo spet morali razporejati sredstva, se zadolževati in nekatere projekte dati v čakalnico. Hočem opozoriti na to, da pogosto ne dobimo pravočasno pravih informacij, in tudi pri obvoznici je tako, zato smo denimo tudi tako dolgo čakali z obnovo Noršinske ulice. Zdaj so se nekatere stvari premaknile, saj smo se tudi na lokalni ravni bolj angažirali za pospešitev projekta. Najslabše je, če s prstom kažemo drug na drugega, verjamem pa, da bodo ob trenutni dinamiki sredstva, ki jih imamo načrtovana, dovolj. Kar se tiče zadrževalnika, je še precej neznank, ali bo lahko država gradnjo zagotovila s sredstvi iz poplavne varnosti. Drži, da je bil podpisan sporazum o sofinanciranju, ki velja, a videli bomo, kako se bo zadeva odvila. Gre pa vse skupaj prepočasi, to je dejstvo. Včasih se mi postavlja vprašanje, zakaj je ta ročna zavora, predvsem pri projektih v Pomurju, tako močno zategnjena.«
Minulo leto je bilo precej burno v javnem zavodu RIS Dvorec Rakičan. Je situacija v zavodu rešljiva?
»S tem se intenzivno ukvarjamo v zadnjih tednih in lahko rečem, da je stanje relativno resno. RIS se je namreč zadolževal za projekte, po izvedbi projekta pa bi moral kredite poplačati, a se to ni dogajalo. Za kakšen projekt sta se najela celo dva kredita, izhaja iz ugotovitev notranje revizije. Vendar pa stanje seveda ni nerešljivo in z imenovanjem novega sveta zavoda ter novega vodstva bomo skupaj, z dobrim sodelovanjem in strožjim nadzorom nad poslovanjem stanje uredili tako, da bo RIS še naprej zavod, ki bo veliko pomenil ne samo za mestno občino, temveč tudi za celotno regijo, predvsem zaradi svojega razvojnega potenciala na raziskovalnem področju ter izvajanja mladinskih, socialnih in turističnih programov.«
Opravljena je bila tudi revizija poslovanja Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota, kjer verjetno ni bilo tako zaskrbljujočih ugotovitev kot v primeru RIS-a?
»Ne, ni bilo karkoli nezakonitega in posebej spornega, ali velikih odstopanj v poslovanju, ki bi zahtevalo drastično ukrepanje. So le neke malenkosti, pri čemer še čakamo odzivno poročilo direktorice. Je pa bilo ugotovljeno, da mi plačujemo več, kot bi po razdelilniku sredstev morali, in glede tega bomo morali najti rešitev, toda to je v domeni ustanoviteljev in partnerskih občin. Kar se tiče notranjih razprtij v javnem zavodu, ki so odmevale v preteklosti, pa lahko rečem, da se bo tudi glede ureditve tega v naslednjih treh letih preizkušalo nadaljnje zaupanje ustanoviteljev.«
Precej problematično je tudi v javnem podjetju Komunala zaradi že nakopičenega dolga v povezavi s čistilno napravo.
»Gre za problematiko iz preteklosti, ki se nam vleče kot jara kača. Iz naslova javne službe čiščenja odpadnih in padavinskih voda ostajajo nekriti stroški, saj cena, ki je bila sprejeta aprila 2023, ne pokriva negativne razlike iz prejšnjih let. S Petrolom je bilo že več sestankov, delni znesek dolga, 350 tisoč evrov, pa smo zajeli v letošnjem proračunu za kritje te izgube. S Petrolom se še intenzivno pogovarjamo, da bi del izgube prevzeli nase v zameno za zmanjšanje potrebnih reinvesticij. Upam, da bo do tega prišlo in bo le manjši del izgube z novim elaboratom prešel na položnice, kar bi še bilo sprejemljivo za naše občane. Koncesija velja do leta 2027 in do takrat moramo to koncesijsko pogodbo, kakršna koli pač je, spoštovati. Kar se tiče poslovanja Komunale, pa čakamo letno poročilo, sicer sem tudi odredil revizijo in v sklopu tega pričakujem neke odgovore.«
V mestnem svetu tvorite koalicijo s Svobodo– lani ste dejali, da nesoglasij med koalicijskima partnerjema ne zaznavate. Lahko še vedno trdite isto?
»Včasih imam občutek, da se državna politika prezrcali tudi na našo raven. Sodelovanje, tako s Svobodo kot z drugimi svetniškimi skupinami, pa lahko ocenim kot dobro. Pomembno mi je, da kultura dialoga v mestnem svetu ostaja na visoki ravni in se za to zahvaljujem vsem svetnikom. Tudi sam se trudim, da ne bi ustvarjal tenzij in si želim, da bomo v tem duhu nadaljevali s korektnim delom in dialogom. Za večje teme skličem sestanke s vsemi predstavniki svetniških skupin in preostalimi posameznimi svetniki, kjer se odkrito pogovorimo. Menim, da je to dobra praksa in s tem bom tudi nadaljeval v prihodnje.«
Kakšno pa je sodelovanje z aktualno vlado? Predsednik Skupnosti občin Slovenije Vladimir Prebilič pravi, da se čuti nerazumevanje do lokalne samouprave.
»Kot sem že dejal, nekatere stvari potekajo prepočasi. Druga zadeva pa je nerazumevanje potreb občin. Pričakoval bi, da bi se skušalo najti neke rešitve za podfinanciranst občin. Čeprav razumem, da je težko najti konsenz za 212 občin, ampak konkretnih premikov je vseeno premalo. Če ne bo razvojnega napredka v občinah, ga ne bo niti v državi, zato pričakujem, da bomo občine kot nek enakovreden partner bolj upoštevane. Razvojne projekte ne nazadnje izvajamo skupaj z državo, ki se kot sofinancer podpiše pod njih. Ves čas govorimo o skladnem regionalnem razvoju, a smo zaradi zaostanka v nenehnem lovu za drugimi regijami oziroma se ta zaostanek še povečuje.«
Murska Sobota zadnjih nekaj mandatov velja za rdečo trdnjavo. Kako vi kot župan iz vrst Socialnih demokratov in eden od svežih obrazov v strankarskih strukturah vidite trenutno krizo stranke?
»Dejstvo je, da so se zgodili neljubi dogodki, o katerih je bilo prelitega že veliko črnila in posledice katerih se bodo čutile. Zmotilo me je, da smo bili zaradi afere s sodno stavbo vsi v stranki označeni za koruptivne in pokvarjene, kar seveda ni res. V stranki sem nov obraz in kot župan mestne občine čutim neko veljavo v stranki, zato skušam delovati konstruktivno. Vodstvo stranke bo tudi moralo prevzeti odgovornost in pričakujem reset stranke – velik del članstva pričakuje, da se stranka postavi na nove temelje. Zelo narobe pa bi bilo, da na aprilskem kongresu ne bi bilo ljudi, ki bi bili voljni in željni prevzeti ključne položaje. Potem nismo naredili ničesar in ne vidim prihodnosti za stranko, ki je vendarle med najbolj organiziranimi, ima tradicijo in ne nazadnje program socialne demokracije, ki ga bomo v teh časih zagotovo potrebovali. Če bomo skratka šli na kongres in bo vse ostalo isto, bo imela stranka hude težave s preživetjem v slovenskem političnem prostoru. Osebno pa verjamem, da se bodo stvari v stranki postavile na svoje mesto in bomo tudi povrnili zaupanje volivcev.«