Prenova matične enote Doma starejših Rakičan se končuje. Stanovalci, ki so v tem času bivali v nekdanjem hotelu Diana v Murski Soboti, se vračajo ta teden, prav tako se v prihodnjih dneh v obnovljene prostore selijo vse strokovne in podporne službe razen uprave in računovodske službe, ki bosta v Bakovcih ostali do sredine januarja oziroma dokler ne opravijo vseh časovno opredeljenih obveznosti. Minuli četrtek je bil v Rakičanu tudi tehnični pregled. Direktor doma Zoran Hoblaj večjih težav pri tem ni pričakoval, saj je šlo za obnovo zadnjih dveh od skupaj štirih sklopov objekta, za obnovo katerih so bili pripravljeni enotni načrti.
Marca lani ste za preselitev stanovalcev na začasno lokacijo potrebovali nekaj tednov. Kako boste zdaj izvedli selitev v Rakičan?
»Selitev stanovalcev v objekt Diane je bil zahteven logistični projekt, saj smo hkrati s selitvijo 120 stanovalcev in njihovih osebnih stvari preseljevali tudi opremo. Zdaj bo veliko lažje, saj bomo selili samo stanovalce in njihove osebne stvari v novoopremljene sobe, zato bo vse potekalo bistveno hitreje. Ta teden bi tako lahko preselili vse stanovalce.«
Po izvedeni obnovi bo v Rakičanu manj postelj kot prej. Jih bo dovolj za vse, ki se bodo vrnili?
»Nova skupna kapaciteta doma v Rakičanu je 236 postelj, kar je 35 manj kot prej. Zaradi tega in vrnitve stanovalcev iz Diane smo v zadnjem času tudi prilagodili število novih sprejemov.«
Se bo cena oskrbe zaradi višjega standarda nastanitve spremenila?
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Čas se je iztekel: Racman predlaga stečaj JP Prlekija
Artur Racman, direktor Javnega podjetja Prlekija, je minuli petek na murskosoboško okrožno sodišče podal predlog za začetek stečajnega postopka nad javnim podjetjem.
»Sama naložba na ceno oskrbe ne vpliva in tudi naši ceniki ostanejo nespremenjeni. Ko se bodo stanovalci vrnili v Rakičan, bodo še vedno plačevali oskrbo, ki jo imajo priznano v sklenjenih dogovorih. Cena se bo lahko spremenila samo, če bo stanovalec odslej bival v sobi višjega standarda, na primer namesto v dvoposteljni v enoposteljni sobi, in če bo imel sobo z lastno kopalnico. Balkonov, ki bi jih doplačevali, pa pri nas tako ni, saj so izvedeni tako imenovani francoski balkoni.
Načrt preselitve stanovalcev je že pripravljen, z njim so seznanjeni stanovalci in njihovi svojci. Ti bodo, enako kot za primer začasne nastanitve, podpisali aneks k dogovoru. Kot rečeno cen oskrbe ne bomo dvigovali.«
Zaradi dodatnih stroškov, ki so nastali z delovanjem na začasni lokaciji, ste si prizadevali za njihovo priznanje oziroma povrnitev pri pristojnem ministrstvu. Ali ste bili pri tem uspešni?
»Ti pogovori z ministrstvom so trajali približno leto dni in dosegli smo, da so nam te stroške priznali. Pričakujemo, da bomo nakazilo dobili v prihodnjih dneh, saj so sredstva za nas že rezervirana na ministrstvu za finance. V našem primeru je to 1,6 milijona evrov, v kar so zajeti stroški najemnin, opreme, energije, dodatnega kadra, selitve in vsega drugega, kar je pri tem nastalo.
V Sloveniji smo bili trije domovi primorani stanovalce preseliti na začasno lokacijo zaradi obnove, ob našem sta to še domova v Velenju in Lendavi. V primerjavi z drugimi smo dosegli kar ugoden dogovor glede začasne nastanitve.«
Ali ste ob izteku najemne pogodbe za prostore Diane rešili vsa razmerja z najemodajalci?
»Lastnike smo obvestili, da bomo konec leta zapustili objekt. Nekaj zadev imamo še odprtih, in sicer v zvezi z usklajevanjem porabe energije in delitve teh stroškov. Objekt je namreč velik devet tisoč kvadratnih metrov, mi pa smo zasedali prostor v velikosti 3700 kvadratnih metrov. Z najemodajalcem smo prišli do nekega modela uskladitve teh zadev, tako da pričakujemo do konca leta tudi sklenitev dogovora glede tega.«
Kaj bo z opremo, ki jo imate v objektu?
»Opremo bomo odpeljali in jo po potrebi uporabili kje drugje, morda pri naših uporabnikih storitev pomoči na domu, ki jim lahko ponudimo negovalne postelje. Če pa bi kdo želel v tej stavbi izvajati institucionalno varstvo starejših še naprej, mu to opremo lahko tudi prodamo.«
Torej v Diani ne bo zaživela nova enota Doma starejših Rakičan, o čemer se je nekaj časa govorilo.
»Svet zavoda je možnost ustanovitve nove enote Doma starejših Rakičan v objektu Diana zavrnil. Seveda pa obstaja možnost, da bi to dejavnost izvajal kateri od koncesionarjev, kar je stvar odločitve lastnikov. Stavba ima ta potencial, vendar bi jo bilo treba urediti po zahtevanih standardih in normativih za izvajanje te dejavnosti. Kot rečeno se bodo o tem odločali lastniki, mi pa jim lahko pri tem ponudimo svetovalno pomoč.«
Razmišljanje o novi enoti doma v Murski Soboti je bilo povezano z dejstvom, da se konec leta 2025 izteka najemna pogodba za center za starejše v Murski Soboti, ki deluje v objektu nepremičninskega sklada ZPIZ. Se bo najemna pogodba zanj podaljšala?
»Pred časom smo imeli sestanek z vsemi deležniki v Mestni občini Murska Sobota glede možnosti domskega varstva v prihodnje tako glede centra za starejše kot morebitne ustanovitve nove enote doma v objektu Diane. Ta zadnja možnost je odpadla, smo pa še naprej zainteresirani, da se podaljša najemna pogodba z nepremičninskim skladom. Glede tega zdaj čakamo na sestanek s pristojnimi z ministrstva, na katerem bi spregovorili tudi o možnosti, da bi objekt odkupilo ministrstvo. Nepremičninski sklad ga je pred leti postavil z namenom, da se bo tu dolgoročno izvajala oskrba starejših, občina pa je zanj dala v zakup zemljišče za dobo 99 let. Najemna pogodba je bila sklenjena do leta 2025, lahko bi bila za daljši čas. Smo pa za morebitno širitev enote v Murski Soboti pripravili idejne načrte, za kar obstajajo prostorske možnosti.«
Če se vrneva k izvedbi naložbe v Rakičanu. Kakšna je njena končna vrednost?
»Ocenjena vrednost naložbe po investicijskem programu je bila 12,4 milijona evrov, po izvedenem razpisu pa je bila sklenjena pogodba z izvajalcem v višini 13,6 milijona evrov. Zaradi dodatnih del ter inštalacijske opreme je končna vrednost naložbe skupaj z davkom na dodano vrednost 14,1 milijona evrov. Ministrstvo nam je za naložbo odobrilo 10,8 milijona evrov, za razliko je zavod najel posojilo pri SID banki. Skupaj z domom v Velenju smo bili prvi, ki smo pridobili posojilo pri tej banki, kar je lahko tudi vzorčni primer za vse domove, ki bi želeli v prihodnje izvajati naložbe in najeti ugodna posojila.
Gre namreč za posojila, ki jih subvencionira Evropska unija. Posojilo nam je dodeljeno za obdobje 25 let, odplačevali pa ga bomo s sredstvi amortizacije, kar pomeni, da z vračanjem ne bomo posegali v tekoče poslovanje zavoda. Ob tem smo zadovoljni še, da smo z ministrstvom dosegli dogovor, da nam vrnejo odvzeta sredstva predplačila v višini 1,5 milijona evrov.«
Zakaj so vam bila ta sredstva odvzeta?
»Ministrstvo nam je konec leta 2021 nakazalo avans za naložbo v višini 1,5 milijona evrov, a smo ga morali julija lani vrniti, saj sredstev zaradi izjemno kratkih rokov za izvedbo nismo mogli porabiti. Julija 2021 smo naložbo prijavili na razpis ministrstva, ministrstvo pa naj bi avgusta izdalo odločbe. Do tega potem ni prišlo, tako da smo odločbe prejeli šele novembra in decembra podpisali pogodbe. Tako nam je ostalo premalo časa, da bi do konca maja 2022 izvedli vse postopke in obenem z izvajalcem del realizirali dela v navedeni višini.
Da so bili roki prekratki, se je potrdilo tudi pri drugih investicijskih projektih v sklopu programa React-EU, saj so se skoraj vsi podaljšali. Nam je uspelo, da smo največjo naložbo od vseh projektov, ki je bila izjemno zahtevna tako logistično kot zaradi dvigov cen v gradbeništvu ter kratkih rokov dokončali v najkrajšem možnem času, kar so nam potrdili tudi arhitekti.«
Obsežna prenova pa ni zajela vsega potrebnega. Kaj vas še čaka?
»Gre za izvedbo manjših projektov. Prihodnje leto bomo naročili ureditvene projekte za obnovo kuhinje in kleti pod njo, predvidoma bi tako lahko dela izvedli v letu 2025. Prav tako bomo morali na novo urediti okolico, ki jo je prizadelo neurje, uredili bomo tudi ograjo na celotnem območju objekta. V načrtu imamo še ureditev sob na oddelku za dementne stanovalce, kjer bomo prilagodili opremo in uredili prostore v enakem smislu kot v sedaj prenovljenih prostorih ter na novo uredili dodatni prostor za druženja.«
Hkrati z zagonom osrednje prenove v Rakičanu so tekli postopki za ureditev enote v Črenšovcih. Tekli so tudi dogovori o vzpostavitvi enot v Puconcih in Moravskih Toplicah, nedavno pa je bil Dom starejših Rakičan uspešen še s prijavo na razpis za gradnjo enote v Dobrovniku. Kdaj bo vse to izvedljivo?
»Še vedno imamo sklenjeno pogodbo z ministrstvom za ureditev enote v Črenšovcih, vendar se je izvedba ustavila zaradi vlaganj v odpravo posledic po poplavah. Če pa bo ministrstvo imelo možnost za črpanje sredstev iz načrta razvojnih programov za ureditev enote v Črenšovcih, bomo znova začeli postopke razpisa za izvedbo del.
Kot je znano, smo bili uspešni tudi s prijavo za ureditev enote v Dobrovniku, za katero smo pridobili 5,4 milijona evrov evropskih sredstev. Predvidevamo, da bo to zadoščalo za celotno izvedbo naložbe. Zdaj smo v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja, urediti pa je treba še prenos občinskega zemljišča na državo, kar se mora izvesti do konca januarja prihodnje leto. Sledili bodo podpis pogodbe, izdelava projektne dokumentacije za izvedbo gradnje in nato objava javnega razpisa za izbiro izvajalca. Projekt mora biti končan 30. junija 2026. Vsekakor bosta obe naložbi izvedbeno bistveno lažji, kot je bila ta v Rakičanu, daljši so tudi roki za dokončanje.
O možnostih za vzpostavitev enote se dogovarjamo še z moravskotopliško občino, projekte smo pripravljali tudi za Puconce, vendar se je občina odločila, da se s tem projektom počaka. Pogovori o manjši enoti tečejo še z Občino Tišina.
Interes za širitev mreže obstaja, vendar je izvedba odvisna od finančnih možnosti oziroma možnosti za pridobitev sredstev na razpisih. Velik izziv so tudi kadrovske možnosti. Domovi v Pomurju sicer še zmoremo zagotavljati kader po normativih, vendar bo to v prihodnje vse težje. Vpis v izobraževalne programe zdravstvenih tehnikov in bolničarjev, to je kader, ki ga pri nas najbolj potrebujemo, je zelo skromen, priča pa smo tudi odhajanju tega v druge panoge zaradi boljših pogojev dela. Delo pri nas je zahtevno, saj se mora izvajati vse dni v letu, kar odvrača mlade.«