Začniva pogovor pri ta čas najbolj vroči temi, o obvestilu za zaposlene, ki je bilo obešeno na oglasne deske, o združevanju poslovnih funkcij, s 1. januarjem kadrovske službe in s 1. aprilom pravne službe …
"Na to zgodbo je treba gledati nekaj let nazaj, ko je bilo v razvojnih dokumentih skupine HSE že predvideno optimiranje poslovnih funkcij. Do prvega združevanja poslovnih procesov je prišlo lani spomladi, ko smo Dravske elektrarne Maribor (DEM) za celotno skupino HSE prevzele področje podatkovne infrastrukture informatike. Odkupili smo deleže v družbah HSE, HSE Invest in TEŠ in iz Šoštanja v Maribor prezaposlili tudi nekaj informatikov. Čaka nas še prevzem podatkovne infrastrukture Soških elektrarn. Ob tem pa smo prevzeli še celotne telekomunikacije za skupino HSE. Naložba v prevzem teh procesov in podatkovnih baz je vredna okoli milijon evrov.
Procesa, ki ju omenjate na kadrovskem in pravnem področju sta nadaljevanje optimiranja poslovnih procesov skupine HSE, v katere pa niso vključene le DEM, ampak tudi Termoelektrarna Šoštanj, Soške elektrarne, HSE Invest in HSE."
Vendarle je področje kadrov pomembno za DEM, ki zaposlujejo okoli 240 ljudi, po novem pa bi se o kadrovskih zadevah odločalo v enem centru v Ljubljani?
"Ne bi bilo čisto tako, združene kadrovske službe bi nudile vso paleto storitev, ki bi jih mi najemali, še naprej pa bi v Mariboru vodili lastno kadrovsko politiko. Tudi zaposleni bi ostali na isti lokaciji. Na temo optimiranja na kadrovskem in pravnem področju smo imeli odprt sestanek s sodelavci, ker zagovarjam pregledno, predvsem pa proaktivno informiranje o morebitnih spremembah."
Da je to vroča tema, kaže tudi to, da je ta korak za zdaj upočasnjen. Bo morda tudi zaustavljen?
"Zaradi različnih odmevov v javnosti smo si vzeli še nekaj časa za tehtanje odločitve, tudi člani nadzornega sveta HSE, d.o.o., so želeli v zvezi s tem več informacij. Navsezadnje je dobro, da dorečemo vse korake za kasnejšo bolj učinkovito izvedbo do katere bo, glede na to, da je zapisana v razvojnih načrtih skupine HSE, v prihodnosti najverjetneje prišlo."
Kakšna je sicer kadrovska politika v DEM, boste okoli deset upokojenih delavcev nadomestili z novimi?
"Dejansko se je kar nekaj sodelavcev konec decembra upokojilo. Sodobna tehnika nam omogoča upravljanje naših obratov z manj ljudmi. Če je bila na primer v preteklosti potrebna v vsaki elektrarni ekipa štirih delavcev 24 ur na dan, lahko danes vse naše elektrarne upravlja en človek, saj so daljinsko vodene. V konicah in ob remontih pa si pomagamo s kadri iz drugih družb skupine HSE. Navsezadnje je naloga vsakega poslovodstva, da za uspešno poslovanje optimira tudi število zaposlenih.
Seveda pa smo in bomo tudi zaposlovali. V zadnjih dveh letih smo skupaj s sedmini novimi razpisanimi delovnimi mesti zaposlili 45 sodelavcev. Gre sicer za kadre vseh profilov, a ker se je upokojilo največ sodelavcev s področja obratovanja in vzdrževanje elektrarn, nadomeščamo največ teh zaposlitev. V DEM tudi sami vzgajamo inženirje, najprej na praksi na energetskih objektih in jih šele nato preselimo v tehnične službe."
Da imate v DEM zelo sposoben kader, ste dokazali pretekli teden, ko ste skupaj z Elesom uspešno izvedli preizkus ponovne vzpostavitve omrežja.
"Skupaj s sistemskim operaterjem slovenskega prenosnega omrežja smo prvič izvedli tako imenovani mehki zagon agregata iz teme. To pomeni, da smo najprej vzpostavili prenosno pot v brez napetostnem stanju, nanjo priključili agregat HE Fala, ki je nato postopoma dvigal napetost do 400-kilovoltnega napetostnega nivoja. Zagon, ki je na papirju videti izvedljiv, v naravi pa predstavlja kar zapleten postopek, smo izvedli brezhibno, na kar smo v Dravskih elektrarnah upravičeno ponosni. Gre pa za scenarij, če bi slovensko energetsko omrežje ostalo brez napetosti in bi ga tako lahko preko ene hidroelektrarne ponovno vzpostavili."
Kakšna je bila lanska proizvodnja električne energije in kako se to pozna na poslovnih številkah?
"Lanska proizvodnja električne energije je bila skoraj šest odstotkov nad načrtovano, gre pa za tretje najboljše leto v zadnjem desetletju. Glede na to, da obvladujemo stroške, pa bo dobička za okoli 14 odstotkov več od načrtovanega. Cilje iz poslovnega načrta smo tako v celoti dosegli, ponekod tudi presegli. Tudi na področju investicij, ki so lani dosegle 8 milijonov evrov. Letos pa za naložbe namenjamo 14 milijonov evrov."
Od tega vsaj polovico v zanesljivost proizvodnih zmogljivosti …
"To je naša prioriteta, da hidroelektrarne ostanejo v odlični kondiciji. Vlagamo tudi v razvoj malih hidroelektrarn in vetrnih elektrarn. Tudi v projekt energetske izrabe reke Mure, ki naj bi te dni dobil rdečo luč, smo že vložili od 8 do 9 milijonov evrov. Brez vlaganj v obnovljive vire energije nas namreč čaka temačna energetska prihodnost. Brez njih v prihodnje ne bo šlo, zato preprosto ne razumemo vseh dogodkov, ki preprečujejo njihovo umeščanje v prostor. Če nam bo nekako še uspelo do leta 2025 doseči 25-odstotno okoljsko zavezo po proizvodnji električne energije iz obnovljivih virov, pa so vse nadaljnje številke tam celo do 35 odstotkov, z današnjega zornega kota, čista utopija."
Imate že uradno informacijo z ministrstva za okolje in prostor o tem da hidroelektrarn na Muri pod ministrom Juretom Lebnom ne bo?
"Doslej smo še največ izvedeli iz medijev. Smo pa presenečeni in razočarani nad informacijo, da se postopek državnega prostorskega načrta (DPN) preprosto prekine. Takega načina namreč v zakonodaji ni oziroma ni predviden. Zato bomo od ministrstva za okolje in prostor zahtevali pojasnila. Vlada je namreč DEM leta 2004 podelila koncesijo za energetsko izrabo reke Mure, nato je sprejela uredbo o postopku DPN-ja, kjer je opredelila zahteve, pogoje in omejitve za umeščanje hidroelektrarn v prostor. Po naročilu smo za pripravo teh podlag vložili omenjenih devet milijonov evrov, danes pa se zdi, da bo postopek brez epiloga zaključen. V skladu z zakonodajo in direktivami EU smo pričakovali, da bomo, potem ko smo oddali okoljsko poročilo, ki je sicer prejelo oceno D, ter ga dopolnili, z ministrstva prejeli odgovor, ali je poročilo ustrezno ali ne."
Gre tu morda bolj za politično kot ekonomsko logiko? In ali boste terjali teh devet milijonov evrov od države nazaj?
"Če ostane pri napovedani odločitvi, bomo morali ta znesek slabiti v bilancah in seveda bo to imelo vpliv na poslovni izid naše družbe. Zato bomo kot dober gospodar primorani zahtevati povračilo nastalih stroškov."
Ob Muri je v predalih še en vaš veliki projekt: Črpalna hidroelektrarna Kozjak. Kako ji kaže?
"Črpalno hidroelektrarno Kozjak (ČHE) bi lahko po tehnični plati primerjali s HE Fala pred sto leti. Ko smo jo začeli načrtovati, je bil prvi cilj hranilnik energije. V času, ko bi bile cene električne energije nizke, polniš rezervoar na hribu, ko pa so cene višje, to vodo spustiš navzdol preko turbine in proizvedeš električno energijo. Ta razlika v ceni mora pokriti izgube, ki nastanejo ob 80-odstotnem izkoristku, poleg tega pa bi morala vračati še vložena sredstva. S povečano izgradnjo objektov obnovljivih virov energije se je ta koncept začel rušiti. Tako danes za tovrstne elektrarne ni pravega poslovnega modela, so pa nujno potrebne za stabilnost elektroenergetskega sistema. Edina slovenska črpalna hidroelektrarna Avče ta trenutek zadostuje za omenjene potrebe, z nadaljnjim vključevanjem obnovljivih virov v Sloveniji, ki jih od nas zahteva razogljičenje, pa bo prišla na vrsto tudi ČHE Kozjak. Na roko nam gre tudi izgradnja 400-kilovoltnega daljnovoda Cirkovce-Pince, ki nam bo približala ta del srednjeevropskih trgov, lačnih storitev zagotavljanja stabilnosti. Zato smo ČHE Kozjak prijavili v PCI-sistem in za zdaj kaže, da bomo jeseni na ta seznam uvrščeni. To nam bo v primeru izgradnje omogočalo od 10- do 20-odstotno sofinanciranje s strani evropskih institucij. Gre za naložbo v višini 400 milijonov evrov, kar je na inštalirano moč sprejemljivo. V DEM znamo tak objekt tehnično zgraditi in ga upravljati, a ta trenutek še ni ekonomičen, ko pa bo, bomo z njim startali."
Tudi pri vetrnem polju na Ojstrici se soočate s težavami pri umeščanju vetrnic v prostor.
"Res je, Slovenci smo na deklarativni ravni zelo naklonjeni razogljičenju, obnovljivim in zelenim virom energije, ampak ne pred svojim pragom. Poleg Ojstrice, kjer bi lahko stali trije vetrni agregati, imamo na osnovi opravljenih meritev v izboru še dve vetrni polji. Čeprav v Sloveniji veter ne predstavlja takega potenciala kot ponekod drugod po Evropi, bi lahko vetrne elektrarne dopolnjevale portfelj obnovljivih virov energije."
Je v srednjeročnem načrtu naložb tudi ureditev jezu Markovci in prenova HE Formin?
"Nedavno smo zaključili izgradnjo vzporednega cestišča, ki bo omogočalo nemoten prehod po zaprtju trenutnega prehoda preko jezu Markovci, kar bo treba storiti ob začetku rekonstrukcije jezu. Jez je sestavljen iz šestih pretočnih polj, zaradi varnosti pa lahko prenavljamo po eno na leto. Sredi naslednjega desetletja pa nas po štirih desetletjih delovanja čaka še prenova HE Formin v vrednosti med 40 in 50 milijoni evrov."
Omenjate pretočna polja, je sanacija pokvarjenega na HE Mariborski otok, zaradi katerega ste morali znižati gladino reke Drave, zaključena?
"To pretočno polje je zaprto in bi ga lahko prenavljali, a ker načrtujemo prenovo vseh štirih na tej hidroelektrarni, smo se odločili, da bomo to naredili takrat. Gladine reke Drave pa ne bo treba več zniževati."
Ob takratnih nevsakdanjih prizorih se je razgalila tudi vsa razsežnost zamuljenosti reke Drave.
"Gre za aktivnost narave, ki je stalnica v vseh alpskih rekah. Obstaja več rešitev odstranjevanja sedimentov, med njimi tudi nanos izvlečenih sedimentov na druga območja za renaturalizacijo, kot počnemo mi. Letno za odstranjevanje sedimentov namenimo okoli 1,5 milijona evrov."
Za opravljanje tega, kot kaže, donosnega posla ste si pomagali tudi z družbo RGP Premogovnika Velenje, v katero ste nato tudi kapitalsko vstopili?
"Preden smo se odločili za podjetje RGP, smo imeli v Sloveniji le enega izvajalca in se soočali z dilemo, ali dosegamo ustrezne cene ali ne. Razmišljali smo tudi, da bi sami nabavili opremo in opravljali to delo, a se raje osredotočamo na našo osnovno dejavnost. Kot solastniki družbe RGP pa imamo cene in stroške pod nadzorom, še posebej, ko vidimo, kakšne količine sedimentov smo v zadnjih dveh letih odstranili iz Drave."
Dravske elektrarne so z vložkom 80 milijonov evrov tudi okoli tretjinske lastnice družbe Hidroelektrarne na spodnji Savi. Kdaj pričakujete dividende od te naložbe in ali je res, da boste z okoli 30 milijoni evrov vstopili v lastniško strukturo srednjesavskih elektrarn?
"Ne samo, da smo finančno udeleženi, tudi naši strokovnjaki so sodelovali pri izgradnji hidroelektrarn. Kar se tiče dividend, pa moram reči, da smo zadovoljni, da vložena finančna sredstva tako ostajajo v domeni Dravskih elektrarn."
Ponavljam drugi del vprašanja o lastniškem vstopu DEM tudi v srednjesavske elektrarne.
"Ta trenutek še ne. Najprej bo treba podpisati koncesijske pogodbe, določiti, kakšna bo spremljajoča infrastruktura, premakniti bo treba nekaj kilometrov železniških tirov in se dogovoriti, kdo bo za kaj finančno odgovoren, saj sam energetski objekt ne prenese vseh teh stroškov."
Ustvarjeni dobički zadnjih let pa niso več v domeni Dravskih elektrarn, za skoraj sto milijonov evrov jih je že steklo v Ljubljano.
"Država Slovenija je ustanovila Slovenski državni holding, ta je 100-odstotni lastnik HSE, ki ima v 100-odstotni lasti Dravske elektrarne. Država smo državljani, ki smo se očitno tako odločili. Že v preteklosti, ko so bile DEM prav tako nosilni steber slovenskega elektroenergetskega sistema se je združevalo sredstva za izgradnjo na primer petega bloka Termoelektrarne Šoštanj in Nuklearne elektrarne Krško. Teh objektov ne bi bilo, če ne bi v Sloveniji združevali kapitala iz energetike. Tudi v prihodnje pomembnih energetskih objektov ne bomo mogli zgraditi, če ne bomo združevali investicijskega potenciala vseh družb. To pa pomeni, da naložbe ne bodo padle na ramena davkoplačevalcev. Čeprav velikokrat slišimo, da šesti blok TEŠ plačujejo davkoplačevalci, ni tako. Niti evro ni šel iz njihovih žepov, kar mislim, da je velik uspeh slovenske energetike. Prav tako menim, da Slovenija šesti blok potrebuje, saj proizvede približno tretjino potrebne električne energije ter skupaj s proizvodnjo DEM in NEK pripomore k trenutni samozadostnosti Slovenije pri proizvodnji električne energije, kar omogoča tudi doseganje trenutnih, sorazmerno ugodnih cene za gospodinjstva in industrijo. Če bomo odvisni od uvoza, tudi cene energije ne bodo več na tej ravni, ampak bodo bistveno višje.“
Koliko bodo Dravske elektrarne letos vplačale v občinske in državne proračune?
"Letos za koncesijska poplačila in za nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč občinam ob reki Dravi namenjamo 13 milijonov evrov. Državi plačujemo še dobrih šest milijonov evrov koncesijskih dajatev in sedem milijonov evrov vodnega povračila v vodni sklad. Skupni znesek vseh omenjenih plačil pa že presega tretjino naših letnih prihodkov."
Odkar niti upravljanja v DEM vodijo iz Ljubljane, je slišati, da se zmanjšuje kolač, ki ga namenjate za družbeno odgovornost do okolja.
"Dravske elektrarne upravljamo na reki Dravi in prepričan sem, da bo tako tudi ostalo. Ob tem pa delujemo v skladu z načeli korporativnega upravljanja, ki veljajo za skupino HSE. Res je, da smo v preteklosti za donatorstva in sponzorstva namenjali nekaj več denarja, a takrat so bile cene električne energije višje, med 80 in 90 evri na megavatno uro. Vmes so padle na 30 evrov, danes pa se gibljejo okoli 50 evrov. Če bi izdelovali čevlje, bi bili že zdavnaj v stečaju. Letos bomo za omenjeno področje namenili dobrih 300.000 evrov, kar ni malo. Zavedamo pa se, da vsem žal nikoli ne bomo mogli ustreči."
Kako komentirate očitke predsednika sveta delavcev DEM Vladimirja Šege, ki ima drugačne poglede na medholdinško sodelovanje in opozarja na večletno izčrpavanje, ki je po njegovem že preseglo 1,5 milijarde evrov. In zaradi katerih si je lani prislužil opomin?
"Če najprej odgovorim na zadnji del vprašanja. Nikomur ne moremo prepovedati, da kot fizična oseba podaja svoja razmišljanja in mnenja. Določena pravila komuniciranja in obnašanja znotraj družbe in v imenu družbe, v kateri je zaposlen, pa je treba spoštovati.
Dejstvo je tudi, da prinaša izkoriščanje hidroenergije na reki Dravi državi, ki je lastnica tako DEM kakor HSE, ogromne koristi. In če bi po drugi strani koristi DEM omejili le na Maribor in okolico, bi se hitro oglasile druge občine, kjer delujejo naše hidroelektrarne. Sem za decentralizacijo, a o tem bi morali vsi razmišljati vsaka štiri leta, ko volimo tiste, ki o tem odločajo."
Med drugim smo izvolili tudi poslance iz regije, ki so v okviru Kluba 7 nedavno zahtevali zaustavitev centralizacije, ponovno vzpostavitev nadzornega sveta v DEM in selitev sedeža HSE v Maribor. Vaš komentar?
"To je njihova legitimna pravica, a menim, da je treba to vprašanje nasloviti na nekoga drugega. V Dravskih elektrarnah bi takoj začeli biti plat zvona, če bi bila ogrožena zanesljivost delovanja elektrarn in če naši zaposleni ne bi imeli možnosti razvoja. Moja naloga je, da naredim vse, da do tega nikoli ne pride. Verjamem, da smo pri tem uspešni in da bo tako tudi v prihodnje. Akterji v Podravju pa lahko za Dravske elektrarne največ naredijo, če bodo regiji zagotovili čim več projektov obnovljivih virov energije. Do takrat pa je naravno in ekonomično, da finančnih sredstev ne kopičimo na papirju, ampak jih plasiramo tja, kjer si teh objektov želijo."
"Na to zgodbo je treba gledati nekaj let nazaj, ko je bilo v razvojnih dokumentih skupine HSE že predvideno optimiranje poslovnih funkcij. Do prvega združevanja poslovnih procesov je prišlo lani spomladi, ko smo Dravske elektrarne Maribor (DEM) za celotno skupino HSE prevzele področje podatkovne infrastrukture informatike. Odkupili smo deleže v družbah HSE, HSE Invest in TEŠ in iz Šoštanja v Maribor prezaposlili tudi nekaj informatikov. Čaka nas še prevzem podatkovne infrastrukture Soških elektrarn. Ob tem pa smo prevzeli še celotne telekomunikacije za skupino HSE. Naložba v prevzem teh procesov in podatkovnih baz je vredna okoli milijon evrov.
Procesa, ki ju omenjate na kadrovskem in pravnem področju sta nadaljevanje optimiranja poslovnih procesov skupine HSE, v katere pa niso vključene le DEM, ampak tudi Termoelektrarna Šoštanj, Soške elektrarne, HSE Invest in HSE."
Vendarle je področje kadrov pomembno za DEM, ki zaposlujejo okoli 240 ljudi, po novem pa bi se o kadrovskih zadevah odločalo v enem centru v Ljubljani?
"Ne bi bilo čisto tako, združene kadrovske službe bi nudile vso paleto storitev, ki bi jih mi najemali, še naprej pa bi v Mariboru vodili lastno kadrovsko politiko. Tudi zaposleni bi ostali na isti lokaciji. Na temo optimiranja na kadrovskem in pravnem področju smo imeli odprt sestanek s sodelavci, ker zagovarjam pregledno, predvsem pa proaktivno informiranje o morebitnih spremembah."
Da je to vroča tema, kaže tudi to, da je ta korak za zdaj upočasnjen. Bo morda tudi zaustavljen?
"Zaradi različnih odmevov v javnosti smo si vzeli še nekaj časa za tehtanje odločitve, tudi člani nadzornega sveta HSE, d.o.o., so želeli v zvezi s tem več informacij. Navsezadnje je dobro, da dorečemo vse korake za kasnejšo bolj učinkovito izvedbo do katere bo, glede na to, da je zapisana v razvojnih načrtih skupine HSE, v prihodnosti najverjetneje prišlo."
Kakšna je sicer kadrovska politika v DEM, boste okoli deset upokojenih delavcev nadomestili z novimi?
"Dejansko se je kar nekaj sodelavcev konec decembra upokojilo. Sodobna tehnika nam omogoča upravljanje naših obratov z manj ljudmi. Če je bila na primer v preteklosti potrebna v vsaki elektrarni ekipa štirih delavcev 24 ur na dan, lahko danes vse naše elektrarne upravlja en človek, saj so daljinsko vodene. V konicah in ob remontih pa si pomagamo s kadri iz drugih družb skupine HSE. Navsezadnje je naloga vsakega poslovodstva, da za uspešno poslovanje optimira tudi število zaposlenih.
Seveda pa smo in bomo tudi zaposlovali. V zadnjih dveh letih smo skupaj s sedmini novimi razpisanimi delovnimi mesti zaposlili 45 sodelavcev. Gre sicer za kadre vseh profilov, a ker se je upokojilo največ sodelavcev s področja obratovanja in vzdrževanje elektrarn, nadomeščamo največ teh zaposlitev. V DEM tudi sami vzgajamo inženirje, najprej na praksi na energetskih objektih in jih šele nato preselimo v tehnične službe."
Da imate v DEM zelo sposoben kader, ste dokazali pretekli teden, ko ste skupaj z Elesom uspešno izvedli preizkus ponovne vzpostavitve omrežja.
"Skupaj s sistemskim operaterjem slovenskega prenosnega omrežja smo prvič izvedli tako imenovani mehki zagon agregata iz teme. To pomeni, da smo najprej vzpostavili prenosno pot v brez napetostnem stanju, nanjo priključili agregat HE Fala, ki je nato postopoma dvigal napetost do 400-kilovoltnega napetostnega nivoja. Zagon, ki je na papirju videti izvedljiv, v naravi pa predstavlja kar zapleten postopek, smo izvedli brezhibno, na kar smo v Dravskih elektrarnah upravičeno ponosni. Gre pa za scenarij, če bi slovensko energetsko omrežje ostalo brez napetosti in bi ga tako lahko preko ene hidroelektrarne ponovno vzpostavili."
Kakšna je bila lanska proizvodnja električne energije in kako se to pozna na poslovnih številkah?
"Lanska proizvodnja električne energije je bila skoraj šest odstotkov nad načrtovano, gre pa za tretje najboljše leto v zadnjem desetletju. Glede na to, da obvladujemo stroške, pa bo dobička za okoli 14 odstotkov več od načrtovanega. Cilje iz poslovnega načrta smo tako v celoti dosegli, ponekod tudi presegli. Tudi na področju investicij, ki so lani dosegle 8 milijonov evrov. Letos pa za naložbe namenjamo 14 milijonov evrov."
Od tega vsaj polovico v zanesljivost proizvodnih zmogljivosti …
"To je naša prioriteta, da hidroelektrarne ostanejo v odlični kondiciji. Vlagamo tudi v razvoj malih hidroelektrarn in vetrnih elektrarn. Tudi v projekt energetske izrabe reke Mure, ki naj bi te dni dobil rdečo luč, smo že vložili od 8 do 9 milijonov evrov. Brez vlaganj v obnovljive vire energije nas namreč čaka temačna energetska prihodnost. Brez njih v prihodnje ne bo šlo, zato preprosto ne razumemo vseh dogodkov, ki preprečujejo njihovo umeščanje v prostor. Če nam bo nekako še uspelo do leta 2025 doseči 25-odstotno okoljsko zavezo po proizvodnji električne energije iz obnovljivih virov, pa so vse nadaljnje številke tam celo do 35 odstotkov, z današnjega zornega kota, čista utopija."
Imate že uradno informacijo z ministrstva za okolje in prostor o tem da hidroelektrarn na Muri pod ministrom Juretom Lebnom ne bo?
"Doslej smo še največ izvedeli iz medijev. Smo pa presenečeni in razočarani nad informacijo, da se postopek državnega prostorskega načrta (DPN) preprosto prekine. Takega načina namreč v zakonodaji ni oziroma ni predviden. Zato bomo od ministrstva za okolje in prostor zahtevali pojasnila. Vlada je namreč DEM leta 2004 podelila koncesijo za energetsko izrabo reke Mure, nato je sprejela uredbo o postopku DPN-ja, kjer je opredelila zahteve, pogoje in omejitve za umeščanje hidroelektrarn v prostor. Po naročilu smo za pripravo teh podlag vložili omenjenih devet milijonov evrov, danes pa se zdi, da bo postopek brez epiloga zaključen. V skladu z zakonodajo in direktivami EU smo pričakovali, da bomo, potem ko smo oddali okoljsko poročilo, ki je sicer prejelo oceno D, ter ga dopolnili, z ministrstva prejeli odgovor, ali je poročilo ustrezno ali ne."
Gre tu morda bolj za politično kot ekonomsko logiko? In ali boste terjali teh devet milijonov evrov od države nazaj?
"Če ostane pri napovedani odločitvi, bomo morali ta znesek slabiti v bilancah in seveda bo to imelo vpliv na poslovni izid naše družbe. Zato bomo kot dober gospodar primorani zahtevati povračilo nastalih stroškov."
Ob Muri je v predalih še en vaš veliki projekt: Črpalna hidroelektrarna Kozjak. Kako ji kaže?
"Črpalno hidroelektrarno Kozjak (ČHE) bi lahko po tehnični plati primerjali s HE Fala pred sto leti. Ko smo jo začeli načrtovati, je bil prvi cilj hranilnik energije. V času, ko bi bile cene električne energije nizke, polniš rezervoar na hribu, ko pa so cene višje, to vodo spustiš navzdol preko turbine in proizvedeš električno energijo. Ta razlika v ceni mora pokriti izgube, ki nastanejo ob 80-odstotnem izkoristku, poleg tega pa bi morala vračati še vložena sredstva. S povečano izgradnjo objektov obnovljivih virov energije se je ta koncept začel rušiti. Tako danes za tovrstne elektrarne ni pravega poslovnega modela, so pa nujno potrebne za stabilnost elektroenergetskega sistema. Edina slovenska črpalna hidroelektrarna Avče ta trenutek zadostuje za omenjene potrebe, z nadaljnjim vključevanjem obnovljivih virov v Sloveniji, ki jih od nas zahteva razogljičenje, pa bo prišla na vrsto tudi ČHE Kozjak. Na roko nam gre tudi izgradnja 400-kilovoltnega daljnovoda Cirkovce-Pince, ki nam bo približala ta del srednjeevropskih trgov, lačnih storitev zagotavljanja stabilnosti. Zato smo ČHE Kozjak prijavili v PCI-sistem in za zdaj kaže, da bomo jeseni na ta seznam uvrščeni. To nam bo v primeru izgradnje omogočalo od 10- do 20-odstotno sofinanciranje s strani evropskih institucij. Gre za naložbo v višini 400 milijonov evrov, kar je na inštalirano moč sprejemljivo. V DEM znamo tak objekt tehnično zgraditi in ga upravljati, a ta trenutek še ni ekonomičen, ko pa bo, bomo z njim startali."
Tudi pri vetrnem polju na Ojstrici se soočate s težavami pri umeščanju vetrnic v prostor.
"Res je, Slovenci smo na deklarativni ravni zelo naklonjeni razogljičenju, obnovljivim in zelenim virom energije, ampak ne pred svojim pragom. Poleg Ojstrice, kjer bi lahko stali trije vetrni agregati, imamo na osnovi opravljenih meritev v izboru še dve vetrni polji. Čeprav v Sloveniji veter ne predstavlja takega potenciala kot ponekod drugod po Evropi, bi lahko vetrne elektrarne dopolnjevale portfelj obnovljivih virov energije."
Je v srednjeročnem načrtu naložb tudi ureditev jezu Markovci in prenova HE Formin?
"Nedavno smo zaključili izgradnjo vzporednega cestišča, ki bo omogočalo nemoten prehod po zaprtju trenutnega prehoda preko jezu Markovci, kar bo treba storiti ob začetku rekonstrukcije jezu. Jez je sestavljen iz šestih pretočnih polj, zaradi varnosti pa lahko prenavljamo po eno na leto. Sredi naslednjega desetletja pa nas po štirih desetletjih delovanja čaka še prenova HE Formin v vrednosti med 40 in 50 milijoni evrov."
Omenjate pretočna polja, je sanacija pokvarjenega na HE Mariborski otok, zaradi katerega ste morali znižati gladino reke Drave, zaključena?
"To pretočno polje je zaprto in bi ga lahko prenavljali, a ker načrtujemo prenovo vseh štirih na tej hidroelektrarni, smo se odločili, da bomo to naredili takrat. Gladine reke Drave pa ne bo treba več zniževati."
Ob takratnih nevsakdanjih prizorih se je razgalila tudi vsa razsežnost zamuljenosti reke Drave.
"Gre za aktivnost narave, ki je stalnica v vseh alpskih rekah. Obstaja več rešitev odstranjevanja sedimentov, med njimi tudi nanos izvlečenih sedimentov na druga območja za renaturalizacijo, kot počnemo mi. Letno za odstranjevanje sedimentov namenimo okoli 1,5 milijona evrov."
Za opravljanje tega, kot kaže, donosnega posla ste si pomagali tudi z družbo RGP Premogovnika Velenje, v katero ste nato tudi kapitalsko vstopili?
"Preden smo se odločili za podjetje RGP, smo imeli v Sloveniji le enega izvajalca in se soočali z dilemo, ali dosegamo ustrezne cene ali ne. Razmišljali smo tudi, da bi sami nabavili opremo in opravljali to delo, a se raje osredotočamo na našo osnovno dejavnost. Kot solastniki družbe RGP pa imamo cene in stroške pod nadzorom, še posebej, ko vidimo, kakšne količine sedimentov smo v zadnjih dveh letih odstranili iz Drave."
Dravske elektrarne so z vložkom 80 milijonov evrov tudi okoli tretjinske lastnice družbe Hidroelektrarne na spodnji Savi. Kdaj pričakujete dividende od te naložbe in ali je res, da boste z okoli 30 milijoni evrov vstopili v lastniško strukturo srednjesavskih elektrarn?
"Ne samo, da smo finančno udeleženi, tudi naši strokovnjaki so sodelovali pri izgradnji hidroelektrarn. Kar se tiče dividend, pa moram reči, da smo zadovoljni, da vložena finančna sredstva tako ostajajo v domeni Dravskih elektrarn."
Ponavljam drugi del vprašanja o lastniškem vstopu DEM tudi v srednjesavske elektrarne.
"Ta trenutek še ne. Najprej bo treba podpisati koncesijske pogodbe, določiti, kakšna bo spremljajoča infrastruktura, premakniti bo treba nekaj kilometrov železniških tirov in se dogovoriti, kdo bo za kaj finančno odgovoren, saj sam energetski objekt ne prenese vseh teh stroškov."
Ustvarjeni dobički zadnjih let pa niso več v domeni Dravskih elektrarn, za skoraj sto milijonov evrov jih je že steklo v Ljubljano.
"Država Slovenija je ustanovila Slovenski državni holding, ta je 100-odstotni lastnik HSE, ki ima v 100-odstotni lasti Dravske elektrarne. Država smo državljani, ki smo se očitno tako odločili. Že v preteklosti, ko so bile DEM prav tako nosilni steber slovenskega elektroenergetskega sistema se je združevalo sredstva za izgradnjo na primer petega bloka Termoelektrarne Šoštanj in Nuklearne elektrarne Krško. Teh objektov ne bi bilo, če ne bi v Sloveniji združevali kapitala iz energetike. Tudi v prihodnje pomembnih energetskih objektov ne bomo mogli zgraditi, če ne bomo združevali investicijskega potenciala vseh družb. To pa pomeni, da naložbe ne bodo padle na ramena davkoplačevalcev. Čeprav velikokrat slišimo, da šesti blok TEŠ plačujejo davkoplačevalci, ni tako. Niti evro ni šel iz njihovih žepov, kar mislim, da je velik uspeh slovenske energetike. Prav tako menim, da Slovenija šesti blok potrebuje, saj proizvede približno tretjino potrebne električne energije ter skupaj s proizvodnjo DEM in NEK pripomore k trenutni samozadostnosti Slovenije pri proizvodnji električne energije, kar omogoča tudi doseganje trenutnih, sorazmerno ugodnih cene za gospodinjstva in industrijo. Če bomo odvisni od uvoza, tudi cene energije ne bodo več na tej ravni, ampak bodo bistveno višje.“
Koliko bodo Dravske elektrarne letos vplačale v občinske in državne proračune?
"Letos za koncesijska poplačila in za nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč občinam ob reki Dravi namenjamo 13 milijonov evrov. Državi plačujemo še dobrih šest milijonov evrov koncesijskih dajatev in sedem milijonov evrov vodnega povračila v vodni sklad. Skupni znesek vseh omenjenih plačil pa že presega tretjino naših letnih prihodkov."
Odkar niti upravljanja v DEM vodijo iz Ljubljane, je slišati, da se zmanjšuje kolač, ki ga namenjate za družbeno odgovornost do okolja.
"Dravske elektrarne upravljamo na reki Dravi in prepričan sem, da bo tako tudi ostalo. Ob tem pa delujemo v skladu z načeli korporativnega upravljanja, ki veljajo za skupino HSE. Res je, da smo v preteklosti za donatorstva in sponzorstva namenjali nekaj več denarja, a takrat so bile cene električne energije višje, med 80 in 90 evri na megavatno uro. Vmes so padle na 30 evrov, danes pa se gibljejo okoli 50 evrov. Če bi izdelovali čevlje, bi bili že zdavnaj v stečaju. Letos bomo za omenjeno področje namenili dobrih 300.000 evrov, kar ni malo. Zavedamo pa se, da vsem žal nikoli ne bomo mogli ustreči."
Kako komentirate očitke predsednika sveta delavcev DEM Vladimirja Šege, ki ima drugačne poglede na medholdinško sodelovanje in opozarja na večletno izčrpavanje, ki je po njegovem že preseglo 1,5 milijarde evrov. In zaradi katerih si je lani prislužil opomin?
"Če najprej odgovorim na zadnji del vprašanja. Nikomur ne moremo prepovedati, da kot fizična oseba podaja svoja razmišljanja in mnenja. Določena pravila komuniciranja in obnašanja znotraj družbe in v imenu družbe, v kateri je zaposlen, pa je treba spoštovati.
Dejstvo je tudi, da prinaša izkoriščanje hidroenergije na reki Dravi državi, ki je lastnica tako DEM kakor HSE, ogromne koristi. In če bi po drugi strani koristi DEM omejili le na Maribor in okolico, bi se hitro oglasile druge občine, kjer delujejo naše hidroelektrarne. Sem za decentralizacijo, a o tem bi morali vsi razmišljati vsaka štiri leta, ko volimo tiste, ki o tem odločajo."
Med drugim smo izvolili tudi poslance iz regije, ki so v okviru Kluba 7 nedavno zahtevali zaustavitev centralizacije, ponovno vzpostavitev nadzornega sveta v DEM in selitev sedeža HSE v Maribor. Vaš komentar?
"To je njihova legitimna pravica, a menim, da je treba to vprašanje nasloviti na nekoga drugega. V Dravskih elektrarnah bi takoj začeli biti plat zvona, če bi bila ogrožena zanesljivost delovanja elektrarn in če naši zaposleni ne bi imeli možnosti razvoja. Moja naloga je, da naredim vse, da do tega nikoli ne pride. Verjamem, da smo pri tem uspešni in da bo tako tudi v prihodnje. Akterji v Podravju pa lahko za Dravske elektrarne največ naredijo, če bodo regiji zagotovili čim več projektov obnovljivih virov energije. Do takrat pa je naravno in ekonomično, da finančnih sredstev ne kopičimo na papirju, ampak jih plasiramo tja, kjer si teh objektov želijo."
