Bolezni srca in ožilja so v razvitem svetu, tudi v Sloveniji, že desetletja najpogostejši vzrok obolevnosti in umrljivosti odraslih. Največ smrti ter dolgotrajne prizadetosti povzročata srčni infarkt in možganska kap, oba pa sta tesno povezana s predhodnimi boleznimi žil. Eden od pomembnih dejavnikov tveganja so dokazano tudi povišane vrednosti holesterola, ki velja za »tihega ubijalca«. V času, ko so bila vsa zdravstvena prizadevanja usmerjena v reševanje obolelih za novim koronavirusom, je nujno, da se zavedamo povišanih vrednosti holesterola in da pravočasno ukrepamo. Govorili smo z Leo Majc Hodošček, specialistko interne medicine v Splošni bolnišnici Murska Sobota.
V času, ko se ves planet še vedno bori s povzročiteljem nalezljive bolezni, novim koronavirusom, ljudje pozabljamo na nenalezljive bolezni. Zavedati se moramo, da so z nami še vedno srčno-žilne bolezni, tudi holesterol, ki neusmiljeno napada naše žile in vodi v zaplete. Je imel, po vaših neposrednih izkušnjah, povišan LDL-holesterol vpliv na večjo smrtnost zaradi koronavirusne bolezni?
»Koronavirus je v zadnjih dveh letih res imel izredno velik vpliv na naše življenje in tudi na zdravje. Srčno-žilne bolezni so se v tem času pokazale za pomemben dejavnik tveganja za težji potek covidne bolezni in za večjo smrtnost. To so potrdile številne raziskave in tudi praksa. Kot vemo, povišane vrednosti holesterola pomenijo močan dejavnik tveganja za razvoj srčno-žilnih bolezni in lahko rečem, da posredna povezava med povišanimi vrednostmi holesterola in slabšim izidom te nove bolezni vsekakor obstaja, o neposredni vzročni povezavi pa za zdaj še ne morem govoriti, ker je v raziskavah še niso dokazali. Verjetno je za obsežnejše analize minilo še premalo časa. Lahko pa z gotovostjo trdimo, da je hujši potek covidne bolezni tudi nekakšna posledica povišanih vrednosti holesterola, saj nesporno povzroča srčna in žilna obolenja.«
Tudi dokazano poslabšan življenjski slog ljudi med karantenami najbrž ni šel na roke zdravju žil. Raziskava NIJZ je pokazala, da se je močno povečala debelost, zlasti trebušna, to pa lahko pomeni tudi povišane vrednosti holesterola. Ali ste tudi v vaši lipidni ambulanti opazili porast takšnih primerov?
»Mislim, da se je v času karantene za vse nas močno spremenil način življenja, a žal ne na bolje. Lahko potrdim, da je nezdrav način življenja v tem času pripeljal do opaznega porasta telesne teže in s tem tudi do povišanih vrednosti holesterola.«
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Bine Pušenjak se je vrnil z zdravljenja v tujini, doma so jim pripravili sprejem
Bine Pušenjak je pri dveh letih in pol zbolel za tumorom osrednjega živčevja. Zadnjih šest tednov so z družino preživeli v Italiji na zdravljenju.
Včasih je veljalo, da imajo povišane vrednosti holesterola predvsem starejši ljudje, zdaj pa kaže, da naraščajo tudi med mladimi. Kje je vzrok?
»Povišane vrednosti holesterola so lahko delno povezane z genetiko, na kar pač ne moremo vplivati, delno pa bi nanje lahko vplival vsak posameznik, z zdravim načinom življenja. Vzroke za porast vrednosti holesterola lahko iščemo v sedečem načinu življenja, v pogostejših stresnih situacijah, časovni stiski, nezdravi hitri prehrani ... Predvsem v tem vidim glavne vzroke za porast vrednosti holesterola med mladimi.«
Ljudje v glavnem vemo, da povišane vrednosti LDL-holesterola vodijo v »zamašene« žile. Kaj dejansko ta snov povzroča v njih, kako poteka škodljiv proces in kdaj začne holesterol ogrožati naše žile?
»Slab oziroma škodljiv LDL-holesterol je ključen za proces ateroskleroze. Zlahka prestopi žilno steno, tam se ujame in začne na tistem mestu nalagati. Ko se nabere dovolj lipidov, se pridružijo še druge celice, t. i. vnetnice, lahko se sproži vnetje, nastanejo aterosklerotične lehe, ki se večajo, ožijo žilo in s tem poslabšajo prekrvavljenost organov, v katerih so. Če so kritično zožene žile, ki oskrbujejo srčno mišico, lahko pride do infarkta, v možganih pa se takšno stanje lahko zaplete v možgansko kap. Govorimo o procesu, ki lahko traja zelo dolgo časa, ko pa pride do točke zoženja približno 70 odstotkov, se omenjeni zapleti pri bolniku že lahko izrazijo. Takrat so že močno ogrožene žile in v bistvu tudi življenje posameznika.«
Vemo, da holesterol, »tihi ubijalec«, nič ne boli in nima očitnih simptomov, dokler že pošteno ne načne naših žil. Kako pogosto bi ga morali kontrolirati, kakšne so priporočene vrednosti ter kdaj in kako je treba ukrepati?
»Zelo koristno bi bilo, če bi vsak odrasel človek vedel, kakšne vrednosti holesterola ima. Moški bi si jih morali vsekakor izmeriti vsaj pri 40. letu, ženske pa pri 50., če ne prej. Te vrednosti bi bilo dobro potem kontrolirati vsaj na pet let, če so bile vrednosti že prvič povišane, pa še pogosteje. Ciljne vrednosti niso za vso populacijo enake. Predvsem je pomembno, ali ima bolnik morda kakšne pridružene bolezni in stanja. Pri tistih, ki so že utrpeli srčno-žilni dogodek, ali imajo dlje časa prisoten določen dejavnik tveganja, kot je denimo sladkorna bolezen, so zaželene vrednosti LDL-holesterola bistveno nižje kot pri ljudeh, ki nimajo dodatnih bolezni, so mladi in sicer zdravi. Ljudje s pridruženimi kroničnimi boleznimi sodijo v skupino z največjim tveganjem za srčno-žilne zaplete. Pri njih, na primer, je zaželena vrednost LDL-holesterola pod 1,4 mmol/l, kar je precej nizka vrednost. Ljudem, ki imajo sladkorno bolezen, pa še niso doživeli poškodbe tarčnih organov, mejo določimo pri 1,8 mmol/l, skupini ljudi z majhnim tveganjem, brez pridruženih bolezni, pa svetujemo, naj ohranjajo vrednosti svojega holesterola pod 3,0 mmol/l. Želene vrednosti v lipidnih ambulantah določamo povsem individualno, odvisne pa so od siceršnjega zdravja, starosti in načina življenja posameznika. Najbolj smo dosledni pri bolnikih, ki so že utrpeli kakšen srčno-žilni dogodek, saj bi se ta pri njih lahko ponovil s še hujšimi posledicami.«
Ste v Prekmurju med pandemijo morda opazili porast zapletov, ki so posledica povišanega holesterola?
»Ja, v zadnjem času smo tudi pri nas opazili, da je bilo več srčnih infarktov in možganskih kapi, zadnjih je bilo več tudi pri mlajših ljudeh. Zaznali smo več hujših oblik omenjenih zapletov, kar kaže, da so ljudje, preden so poiskali pomoč ob težavah, dlje časa čakali doma, kot bi sicer. Na žalost je bilo precej zamujenih oblik zapletov. Pred pandemijo je bila za te primere začrtana neka ustaljena pot, ki se je zaradi slabšega dostopa do zdravnikov, zaradi karanten in bojazni pred okužbami malce porušila.«
Se vam zdi, da ljudje povišane vrednosti LDL-holesterola jemljemo premalo resno? Kakšna je zdravniška obravnava osebe z visokim holesterolom, kdaj je čas za zdravila in kako delujejo?
»Povišan holesterol je bolezen, ki vsaj v začetnih fazah nič ne boli. Ko to povišanje traja dlje časa, se seveda pojavijo težave. Ker ljudje po jemanju zdravil ne zaznajo nekega hitrega učinka, so mnogi pri terapiji premalo dosledni. Če denimo jemljejo zdravila za sladkorno bolezen in si potem izmerijo sladkor, takoj opazijo neki padec, pri holesterolu pa takih samomeritev ni. Na dolgi rok se gotovo pozna, če kdo ’pozabi’ jemati zdravila. Vendar ni prav vsak, ki mu v laboratoriju odkrijejo povišane vrednosti holesterola, že kar kandidat za zdravljenje z zdravili. Sprva jim priporočimo zdrav življenjski slog z ustrezno prehrano in veliko telesne aktivnosti, najmanj 150 minut na teden, svetujemo opustitev kajenja in drugih škodljivih dejavnikov. Pri mladih ljudeh že to učinkuje. Če pa so pri posamezniku že prisotni dejavniki tveganja ali dodatne bolezni, srčno-žilne ali sladkorna bolezen, je treba uvesti zdravljenje z zdravili. Prvi izbor so navadno statini, zelo dobra zdravila, ki zavirajo tvorbo holesterola v jetrnih celicah, kamor se potem lahko prenese odvečen holesterol iz krvi, s tem pa je manj okvar žilne stene.«
Nekatere študije kažejo, da so se statini dobro obnesli tudi pri obravnavi covidnih bolnikov, če so jih po okužbi še vedno jemali. Zakaj je tako pomembno, da jih bolniki jemljejo redno, dolgotrajno in da terapije ne opustijo samovoljno, ko jim vrednosti LDL-holesterola padejo?
»Zdravila za zdravljenje holesterola so učinkovita le, če jih jemljemo redno, saj mora biti njihov učinek dolgotrajen. Znižanje holesterola dosežemo le za kratek čas, če potem prekinemo terapijo, vrednosti spet zrastejo. Tisti, ki samovoljno opustijo zdravila, tvegajo večjo nevarnost za miokardni infarkt in za možgansko kap. Študije kažejo, da se tveganje poveča za kar 30 odstotkov, kar ni zanemarljivo. Strokovnjaki zato ves čas spodbujamo ljudi k rednemu jemanju zdravil. Po novem so na voljo tudi v kombiniranih oblikah, starejšim ljudem tako lahko predpišemo eno zdravilo, ki vsebuje učinkovine proti holesterolu in visokemu krvnemu tlaku hkrati, kar jim močno olajša jemanje. Na začetku pandemije covida-19 so se pojavila neka namigovanja, da bi bili statini lahko škodljivi za potek bolezni, a so kasneje mnoge raziskave potrdile ravno nasprotno, tako da stroka nikakor ne priporoča opustitve terapije s statini med prebolevanjem okužbe, še zlasti zaradi vpliva na srčno-žilne bolezni, ki še dodatno ogrožajo bolnike s covidom-19.«
Kaj lahko storimo v zvezi s holesterolom, da bomo čim bolje pripravljeni na morebitno okužbo in preprečili zaplete?
»Dejstvo je, da srčno-žilne bolezni pomenijo večje tveganje za težji potek bolezni covid-19. Da bi se temu izognili, se moramo zdaj še bolj kot kadar koli prej zavedati pomena zdravega življenjskega sloga in ga vpeljati v svoj vsakdanjik. Na ta način bomo preventivno zmanjšali tudi tveganje za povišane vrednosti holesterola, ki nam jih zdravnik morda že kmalu spet ne bo mogel preveriti. Prav vsak človek lahko stori kaj koristnega za svoje zdravje, lahko poskrbi za redno telesno aktivnost, opusti kajenje, v prehrano vključi več zelenjave, sadja ... To lahko postane dobra navada, ki bo gotovo imela pozitivne učinke pri ohranjanju zdravja, preprečevanju razvoja srčno-žilnih bolezni, pa tudi pri morebitni okužbi z virusom covida-19. Na ta način lahko povečamo, okrepimo odpornost svojega telesa in se izognemo neljubim zdravstvenim zapletom.«