Svet zavoda Splošna bolnišnica Murska Sobota je v torek odločal o novem direktorju bolnišnice. Devetčlanski svet, v katerem je pet predstavnikov države kot ustanoviteljice, dva zastopata zaposlene, po eden pa Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in lokalno skupnost, kjer ima bolnišnica sedež, je soglasno potrdil Daniela Grabarja. Pred prevzemom mandata ga mora potrditi še vlada. Na razpis sta prispeli dve vlogi, oddala sta ju Daniel Grabar, dozdajšnji strokovni direktor bolnišnice, in Satar Baghrizabehi, predstojnik očesnega oddelka v bolnišnici. Zdajšnjemu direktorju Bojanu Korošcu se mandat izteče konec aprila in se na razpis ni prijavil, ker odhaja v pokoj.
Grabar je po več kot dvajsetih letih vodenja strokovnega dela bolnišnice in sodelovanja v vodstveni ekipi dober poznavalec delovanja bolnišnice kot celote kakor tudi njenih posameznih delov, pozna pa tudi ljudi, ki vse to ustvarjajo. Ta široki uvid in občutek, kaj zmorejo in lahko naredijo v bolnišnici, pa tudi poznavanje slabosti, jemlje kot prednost pri prevzemanju direktorovanja. Toda izzivi, da bolnišnica ostane dobra in zgledna ustanova, so vsak dan novi, še pove, kos pa jim bodo le s podporo in sodelovanjem sodelavcev. Kljub preteklim izkušnjam in spodbujanju sodelovanja pri vodenju bolnišnice odloča in za to prevzame tudi odgovornost direktor. Ali mu bo uspelo, so se pred imenovanjem že spraševali nekateri, ki Grabarja poznajo kot človeka, ki mu je pomembno pomirjanje napetosti, s tem pa naj bi se izgubljala odločnost.
»Poskušam slišati več strani, vendar ko se za nekaj odločim, tudi grem v tisto smer in potem neke razprave več ne dopuščam. Do zdaj mi je vodenje strokovnega dela uspevalo z dialogom in strpnostjo, se pa zavedam, da je treba stvari kdaj povedati odločno in se kdaj komu tudi zameriti, če zadeve peljemo drugače. Morda je značaj res pomemben, pa vendar se mi zdi pomembnejša pripravljenost sodelavcev, da to razumejo. Sploh zadnji čas je to pokazal, ko je bilo treba sprejeti veliko hitrih in dokončnih odločitev, ne da bi imeli čas za dolgo razmišljanje. In mislim, da nam je uspelo.«
Ali ste pripravljeni v celoti prevzeti odgovornost za odločitve?
»Da je vse manj tistih, ki so pripravljeni prevzeti odgovornost, res postaja problem, kar se nam potem tudi maščuje. Toda brez pripravljenosti sprejeti odgovornost tudi pravih odločitev ne more biti. Pri našem delu je vsaka odločitev povezana z visoko stopnjo odgovornosti in tega se zavedam, toda veliko dobrih odločitev smo sprejeli, s tem ko smo delali skupaj. Svojo vlogo vidim še v tem, da bom znal pravočasno povleči prave poteze in da bom znal to veliko ekipo strokovnjakov, morda celo največjo v Pomurju, usklajevati in povezovati ter iz tega potenciala potegniti najboljše. Problemov je veliko, pomembno pa je, da se posvetimo njihovemu reševanju in odpravljanju, ne pa njihovemu pogrevanju.«
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Na Tišini obljubljal razcvet drevesničarstva, a še trave ni pokosil
Kmetijski sklad odpovedal pogodbo najemniku.
Z umirjanjem epidemije ob starih problemih nastajajo novi. Gotovo so največji problem, ki ga čutijo bolniki, čakalne dobe. Kakšne imate rešitve in kako boste vzpostavili normalno delovanje bolnišnice?
»Ključen je prehod iz stanja epidemije v normalno delovanje bolnišnice, to je v tem trenutku največji izziv. Od sredine januarja postavljamo merila in pogoje, kdaj bomo lahko katero od dejavnosti zagnali in v kolikšni meri. Zdaj nam to kar uspeva. Res so velik problem potrebe pacientov in dostopnost zdravstvenih storitev, torej čakalne dobe, ki jih stopnjuje kadrovski primanjkljaj. Osebje je zaradi epidemije izmučeno, z velikim ostankom starega dopusta in neizkoriščenimi prostimi urami. Pa vendar zdaj tudi z dobrimi izkušnjami zaradi zdravljenja bolnikov s covidom-19, ko se je bolnišnica dokazala kot uspešna.«
Problem je tudi odhajanje zdravnikov in zdravstvenega osebja. Kako boste zadržali dobre zdravnike in najboljši zdravstveni kader? Brez njih namreč ni mogoče reševati ključnih problemov, tudi čakalnih dob.
»Na kadrovskem področju si zastavljam dva ključna cilja, vsaj toliko sodelavcev, kot jih odide, dobiti na novo ter zadržati ključne ljudi.«
S kakšnimi prijemi, ukrepi boste to dosegli?
»Z ustreznimi pogoji dela in mikavnostjo za nove kadre. Pa tudi, da se bodo v konkretno delo vključevali vrhunski strokovnjaki iz širšega slovenskega prostora. Do zdaj smo to uspešno vodili in ta prizadevanja želimo samo še intenzivirati. Predvsem za zdravnike je pomembna možnost vključevanja v klinično delo, pa tudi v znanstvenoraziskovalno in pedagoško. Še naprej želimo biti učna bolnišnica za medicinski fakulteti ter za podiplomske študente. Pomembne so tudi delovne razmere in oprema. Opremo nam je uspelo z uveljavljanjem temeljnih zahtev stroke sofisticirati do te mere, da uporabljamo sodobne aparature, ki omogočajo višjo stopnjo dejavnosti. Pomembni so tudi odnosi med kolegi. Preseči želimo spotikanja, tekmovalnost in rivalstvo ter doseči sodelovanje. Ozavestiti želimo, da drug drugega potrebujemo. Če bo s sodelovanjem napredovala ena stroka, bo to izziv še za vse druge, da se uveljavijo.«
Ali lahko bolnišnica s svojimi prihodki ustvari okolje, da se bodo vrhunski strokovnjaki lahko hkrati posvečali raziskovalnemu in pedagoškemu delu ter neposrednemu zdravljenju bolnikov, kar edino zdravstvena zavarovalnica priznava kot osnovo za plačilo storitev?
»V tem trenutku je to praktično nemogoče, ker sredstva zavarovalnice zadoščajo komaj za pokritje stroškov sprotnega dela. Vendar so tu nove možnosti ob ponudbi dodatnih storitev in zagotavljanju dodatnih virov financiranja.«
Ali to pomeni, da bo bolnišnica ponudila tudi več samoplačniških storitev?
»To je v veliki meri odvisno od kadrovskih možnosti, a v tem trenutku zaposlenih ne moremo dodatno obremeniti. Seveda je marsikdo motiviran, da bi za dodatno plačilo in če bi sistem to dopuščal, opravljal še to delo. Smo pa glede na ekonomsko moč regije tu omejeni in ne pričakujemo nekih dramatičnih premikov. Raziskovalne in pedagoške možnosti delovanja obstajajo predvsem s sodelovanjem v evropskih projektih, kjer že skušamo najti prijemališča, kjer bi se lahko uveljavili. Tukaj seveda pričakujemo sodelovanje in dogovor z lokalnimi skupnostmi in gospodarstvom z lokalnega območja, ki bodo prepoznali, kako pomembno je negovanje zdravja za celotno regijo.«
Tudi dogovore glede sofinanciranja?
»Tako je. V nekaj projektov smo že vključeni in za zdaj se ta raziskovalna dejavnost sama financira.«
Za bolnike je največji problem, kot ste tudi sami poudarili, nedostopnost zdravstvenih storitev. Ali imate načrt, kako ga boste rešili?
»Intenzivirali bomo obseg dela v okviru zakonskih možnosti. Tudi seja sveta zavoda je bila med drugim namenjena temu, da omogočimo dodatne programe, ki bodo tudi dodatno stimulativni za zaposlene, da bodo storitve opravljali zunaj delovnega časa. Sodelavci so to pripravljeni sprejeti, vendar je vse odvisno od epidemioloških razmer. Poudarek bomo dali tistim področjem, kjer so potrebe največje. So pa segmenti, pri katerih na tak način ne bo mogoče pristopati oziroma bo potrebna hospitalizacija, predvsem starejših bolnikov in bolnikov po prebolelem covidu-19. K temu bomo morali prav tako resno pristopiti in tudi reorganizirati dejavnosti.«
Ali reorganizacija pomeni, da se bodo nekateri bolnišnični oddelki krčili tako po številu zaposlenih kot številu postelj?
»Že trenutno financiranje govori o enotni bolnišnici, kjer se plačujejo primeri neodvisno od dejavnosti. Delitev je notranja, torej naša, in tukaj skušamo dosledno upoštevati potrebe regije. Toda vse dejavnosti, ki jih ima bolnišnica, želimo ohraniti, kvečjemu jih še intenzivirati. To pa je odvisno od financiranja in kadrov.«
Kdo bo strokovni direktor bolnišnice?
»Objavljen bo razpis in želim, da vsak, ki je sposoben in želi delati ter sebe vidi v tej ekipi, ponudi sodelovanje. Imenoval ne bom nikogar, so pa nekateri kolegi že povedali, da so se pripravljeni prijaviti. Možnost je odprta tako za notranje kot zunanje kolege.«