Regijska slovesnost v počastitev skorajšnjega praznika bo v Beltincih. Po kakšnem ključu se občine pri tem menjujejo?
»Beltinci so rojstni kraj Prekmurja kot dela Slovenije. Kot vemo, se je 17. avgusta leta 1919 pred tukajšnjo cerkvijo na ljudskem zborovanju zbralo več kot 20.000 narodno zavednih Prekmurcev in tukaj je vojska SHS, ki je po razpadu avstro-ogrske monarhije zasedla Prekmurje, oblast prepustila civilni upravi. Tako se je tu rodilo Prekmurje kot del Slovenije in to je treba spoštovati. Kljub temu si v občini ne lastimo tega dogodka.
Prekmurje je bilo že od nekdaj izrazito večetnična, večverska, večjezična in tudi večkulturna pokrajina. Takšno je postalo in ostalo tudi zaradi povezanosti prebivalcev. Naši predniki so s svojimi pogumnimi dejanji pokazali svetu, da jim ni vseeno za narod, domovino, domačo besedo. Tako so z zlatimi črkami pisali bogato zgodovino prekmurskega kot tudi slovenskega naroda. S ponosom lahko rečemo, da večje ljubezni, kot so jo do svoje domovine izkazali naši predniki, na tem svetu ni. Tega se v naši občini, verjamem pa, da tudi v drugih prekmurskih občinah, zavedamo in naša dolžnost je, da se dostojno, spoštljivo in odgovorno do zgodovinskih dejstev poklonimo spominu na velikane našega naroda, ki so izkazali pogum in vizijo boljše prihodnosti za vse nas. V zahvalo njim, v opomin nam in vsem prihodnjim generacijam bomo vedno poskrbeli, da se ta naš praznik oz. obletnica primerno proslavi.
Posebnega ključa, ki bi določal občino oz. kraj, kjer se bo proslavil ta naš praznik, ni. O tem se dogovarjamo sproti, razen ob posebnih obletnicah, ko je regijska proslava organizirana hkrati kot državna. Letos smo se tako v svetu regije dogovorili, da bo proslava v naši občini, pri čemer je 17. avgust tudi praznik Občine Beltinci, drugo leto pa bomo praznik proslavili v Občini Črenšovci.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(FOTO) Tudi letos so v Kraščih pripravili prav poseben kres
V Kraščih vsako leto pripravijo posebno kresovanje – kres prižgejo namreč na Ledavskem jezeru. Tako je bilo tudi letos. Po nagovoru cankovskega župana Danila Kacijana in krajšem kulturnem programu so vaščani postavili tudi mlaj.
Kako pomemben je praznik danes za Prekmurje, pa tudi za Slovenijo, saj vendar gre za državni praznik?
»Pomen praznika je izjemen. Po več kot 100 letih so spet aktualna vprašanja zaščite. Zaščite našega ozemlja. Zaščite prekmurščine kot enega najbolj prepoznavnih in celovitih jezikov med našimi narečji. Zaščite pred globalnimi težnjami po prisvajanju naše lastnine. Zaščite ter ohranjanja naravne in kulturne dediščine. A tudi obveze po povezovanju, medsebojnem zaupanju, solidarnosti. Vse to je povezano s praznikom priključitve Prekmurja matici in združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Ob tej obletnici je več kot sto razlogov, da celotni Sloveniji in tudi širše jasno in odločno sporočimo, da smo tukaj doma pošteni, delavni, prijazni, gostoljubni in ambiciozni ljudje. Tudi mi si tako kot vsi drugi Slovenci zaslužimo podporo in priložnost, da s svojim delom in znanjem zagotovimo večjo blaginjo Prekmurju in celotni Sloveniji. Vse to in še več moramo nenehno ponavljati vsakokratni oblasti, vsem drugim Slovencem, kajti mnenja sem, da smo Prekmurci zelo ponosni na to, da smo Slovenci, se pa bojim, da je te zavesti v preostalem delu Slovenije še vedno premalo. Še vedno so prevelike razlike med posameznimi deli oz. regijami Slovenije in ravno Prekmurje je na repu razvitosti, čeprav je tudi pri nas veliko potenciala za razvoj na marsikaterem področju. Morda so ravno taki prazniki ena izmed priložnosti, da se na to glasno, jasno in odločno opozori.
Kje vidite največje potenciale, kje pomanjkljivosti?
»Ne morem se znebiti občutka, da smo še vedno premalo razvojno povezani. Razvojni regijski projekti morajo biti prioriteta, saj so posamezne občine premajhne za preboj in strateški razvoj regije. Zato se moramo razvojno bolj povezati med seboj, tudi z Ljubljano in Brusljem. Imamo namreč bogato tradicijo, izjemno naravno lego in delavne ljudi, s tem ogromno potenciala in priložnosti, hkrati pa vsi mi, ki vplivamo na kakovost življenja, tudi veliko odgovornost do vseh teh ljudi, ki tu živijo. Izrednega pomena bo, da bodo naši razvojni regijski projekti zasledovali dolgoročno trajnostno rast, še posebej na področju t. i. zelenega prehoda z obnovljivimi viri energije in učinkovito rabo energije v gospodarstvu, čistega in varnega okolja, trajnostne mobilnosti, na področju digitalne preobrazbe in podobno.
Kakšno vlogo ima Občina Beltinci pri razvoju Prekmurja in regije?
»Eden največjih razvojnih potencialov naše regije je trajnostni in sonaravni razvoj turizma. Tukaj moramo narediti vse, da na pravi način pridobimo vire za potrebno infrastrukturo in ob tem ohranimo naravno dediščino. Ta globalni, množični turizem, ki smo mu priča v regiji, moramo nadgraditi, ga narediti bolj butičnega. Pomembno vlogo občine pri razvoju regije vidim tudi v tem, da izkoristimo našo geostrateško lego za mednarodne logistične tokove. Naša občina s podporo ministrstva za infrastrukturo in ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo že pripravlja velik razvojni projekt celotne regije, mednarodni logistični center Beltinci. Z njim bomo ustvarili tudi nova delovna mesta z višjo dodano vrednostjo, prav tako pa želimo v ta center umestiti projekte, ki so še dodatno 'zeleno' obarvani v smeri obnovljivih virov ter učinkovite rabe energije.«
Kakšen navdih sami najdete v zgodovinskem dogodku izpred sto let za sodobni čas?
»Naši predniki so pred 102 letoma, ob rojstvu Prekmurja kot dela Slovenije, vzklikali: »Obečamo, obečamo«. Tudi danes moramo mi vsi, ki tukaj živimo, »obečati«, da bomo še naprej skrbeli za našo prekmursko zemljo kot del Slovenije. Da bomo skrbeli za prekmurščino kot del slovenskega jezika. Da bomo skrbeli za našo kulturno in naravno dediščino.
Vse prijatelje Prekmurja pa prosimo, obečajte nam, da boste mladike narodne zavesti in pripadnosti, ki jih že več kot 100 let gojimo in ki krasijo Prekmurce in Prekmurje, ponesli tudi v preostale regije v Sloveniji in širše. S tem boste naredili največ za enotnost in narodni ponos naše domovine Slovenije. Naše vodilo naj bo – bolj povezani in bolj srčni gremo trajnostno naprej.«