vestnik

(INTERVJU Z MARKOM VIRAGOM, ŽUPANOM OBČINE BELTINCI) Na zemljevidu Evrope kot resen partner

Majda Horvat, 1. 4. 2024
Jure Kljajić
Marko Virag
Aktualno

Pridobivanje sofinanciranja najpomembnejše za razvoj občine. Otok ljubezni postaja pomembna turistična točka

Občina Beltinci v zadnjih nekaj letih izstopa od povprečja po izvedenih naložbah, ki materialno in kakovostno bogatijo življenje v lokalni skupnosti. Gotovo je posebna še po tem, da se tu marsikaj odvija izjemno intenzivno ter z velikim odmevom v javnosti. Lokalna oblast namreč načenja vprašanja in se loteva problemov, ki ljudi ne puščajo ravnodušne, ter jih s tem nagovarja k lastnemu mnenju in sodelovanju pri odločanju o javnih zadevah.

Ena takih vsebin, s katero se je začelo letošnje leto, je bila peticija stanovalcev Doma Janka Škrabana, ki deluje v sklopu zavoda sv. Cirila in Metoda, katerega ustanoviteljica je beltinska župnija. Stanovalci so izrazili nezadovoljstvo ob predstavljeni nameri občine, kje bi umestila povezovalno cesto mimo doma starejših. Tej izbiri nasprotuje tudi domača župnija, ki potrebnega zemljišča za izvedbo načrtovanega občini ne želi prodati.

Ker je pričujoči intervju potekal okoli velike noči, je Marko Virag, župan Občine Beltinci, v luči teh dogodkov najprej odgovoril na vprašanji, kakšni so odnosi med župnijsko in lokalno skupnostjo zdaj in kaj bo storil kot župan, da med njima ne bo prihajalo do nesoglasij.

marko-virag, občina-beltinci
Jure Kljajić
Marko Virag: »Še mene je tokrat, po petih letih županstva, pozitivno presenetil odnos Luke Koper do tega projekta.«

»Sodelovanje med lokalno in župnijsko skupnostjo je bilo vedno dobro, zaradi komunikacijskih šumov pa je potem prišlo do nerazumevanja nekaterih idejnih zasnov občine za ureditev prometne varnosti. V času po objavi peticije smo imeli sestanek z direktorico zavoda in Doma Janka Škrabana Gabrijelo Jakob, predvsem pa smo stvari dorekli s škofom Petrom Štumpfom. Po teh srečanjih je sodelovanje zdaj zelo dobro, korektno in spoštljivo in verjamem, da bomo v duhu velike noči, torej veselja, upanja in miru, to tudi nadaljevali ter se pogosteje pogovarjali in slišali.

Dogovorili smo se tudi, da bomo nove zamisli glede urejanja infrastrukture za prometno varnost in trajnostno mobilnost predstavili še enkrat, ko bodo pripravljene. Vsekakor pa bo v teh novih idejnih zasnovah občina vstopala samo na tiste nepremičnine, ki so v njeni lasti, in tako vpliva na druge parcele ne bi smelo biti.

Dokler bom župan, bo občina, tako kot v preteklosti, omogočala delovanje verskih institucij in zavodov, kot sta glasbena šola in Dom Janka Škrabana, finančno podpiramo na letni ravni tudi delovanje materinskega doma Škofijske karitas. V domu starejših omogočamo opravljanje javnih del, z glasbeno šolo pa sodelujemo pri pripravi proslav in občinskih dogodkov. Nemalo sredstev občina nameni tudi za obnovo sakralnih objektov, ki imajo zaradi kulturne dediščine velik pomen za lokalno skupnost.

Boljše sodelovanje je pomembno tudi v luči priprav na 105. obletnico združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, kar je bila prav tako tema pogovora z gospodom škofom glede scenarija praznovanja tega dogodka.«

Občina se loteva pol milijona evrov vrednega projekta obnove mlina ter broda na Muri, za kar je pridobila sofinanciranje EU v višini 350 tisoč evrov. Gre za pomembna objekta na Otoku ljubezni tako z vidika ohranjanja kulturne dediščine kot nadgradnje turistične ponudbe. Kdo bo skrbel za razvoj mehkega turizma v občini po zadnjih kadrovskih pretresih v Zavodu za turizem, kulturo in šport (ZTKŠ)?

»Sama infrastruktura ne prinaša bistvene dodane vrednosti, če ni podprta z vsebino. Tudi omenjen projekt, ki smo ga prijavili na razpis pristojnega ministrstva, je bil zelo dobro ocenjen prav zaradi njegove vsebine. Kajti naša želja in cilj je, da združimo naravno in kulturno dediščino, ki jo negujemo v občini kot celoti, v edinstveno doživetje in da na tej markantni točki ob Muri ponudimo gostom produkt nepozabnega doživetja. Česa podobnega drugod ni mogoče doživeti, zato menimo, da je to naša velika prednost.

Otok ljubezni z obnovitvijo broda in mlina postaja edinstvena turistična destinacija, zato je vsebina ponudbe tako pomembna. Pripravljali jo bomo skupaj z vodstvom ZTKŠ in našimi društvi, ki lahko veliko prispevajo k obogatitvi. Moja želja je tudi, da se ponudba poenoti, izboljša in da gre v smeri edinstvenosti doživetja Občine Beltinci kot celote in naravnih lepot Otoka ljubezni.

Prav tako želimo privabiti k sodelovanju zunanje turistične ponudnike, ki so na tem področju že dosegli neke rezultate in ki bodo s svojo ponudbo dodatno obogatili vsebino.«

ižakovci, otok-ljubezni
Jure Kljajić
Dela na Otoku ljubezni.

Razmišljate torej o nekem javno-zasebnem partnerstvu?

»Da. Razmišljamo o povezovanju s turističnimi agencijami in posamezniki, ki so uspešni na področju mehkega turizma, privabiti jih želimo, da pridejo s svojo ponudbo. To odpira tudi možnost za iskanje stičnih točk s tujino in za prijavljanje na evropske razpise.«

simbolična, otok-ljubezni, turizem, reka-mura, ključavnica
Jure Kljajić
Fotografija je simbolična.

Občina Beltinci še vedno nima občinskega prostorskega načrta (OPN), torej temeljnega dokumenta za prostorsko načrtovanje. Kot se je pokazalo, je ta dokument pomemben tudi pri načrtovanju umestitve visokovodnega nasipa ob Muri. Zakaj občina pri tem ne uspe?

»Mi imamo prostorske akte, ki so zakonsko zastareli, s tem da je visokovodni nasip načrtovan na osnovi PUP, torej prostorskih ureditvenih pogojev. To pomeni, da OPN pri nas na srečo ne vpliva na umeščanje visokovodnega nasipa ob Muri.

Glede sprejemanja OPN pa lahko povem, da če bi s tem imela problem samo beltinska občina, bi lahko rekli, da je z nami nekaj narobe. Ampak kar nekaj občin še nima tega dokumenta, čeprav bi ga že morale imeti. Razlogi pri nas so različni. V mojem mandatu smo zasledovali potrebo po umeščanju mednarodnega logističnega centra v Lipovcih v prostor in ob tem nam je bilo svetovano, da proces sprejemanja OPN začasno ustavimo. Vmes so nastajale tudi nove okoliščine, kot na primer zadnje poplave, zaradi česar smo morali po nareku Ljubljane naročati dodatne študije. Kajti nosilci urejanja prostora so državni organi, ki po mojem mnenju nerazumno dolgo odločajo o zadevah, prav tako občinam nalagajo dodatne študije in postopke, ki ustavijo proces ne za mesec dni ali za pol leta, ampak za nekaj let.

Negativno me je na primer presenetilo to, da smo tik pred razgrnitvijo osnutka OPN prejeli še zahtevo po izvedbi študije hrupa. Zdaj so se nam zgodile poplave, kar za nas spet pomeni izvedbo neke študije za del vasi Gančani.

Pristojno ministrstvo bi si moralo zastaviti cilj, da v enem letu in prednostno reši te stvari in da se občinam ne nalagajo dodatne obveznosti, ko je OPN že v procesu izdelave.

V rešitvah se velikokrat vidijo problemi in v problemih rešitve in OPN-ji bodo zato neživljenjski. Sam namreč sledim načelu, da bodimo tisti, ki v problemih vidijo rešitve, in ne tisti, ki v rešitvah vidijo probleme. Sprašujem se tudi, kaj bo občini ostalo od občinskega prostorskega načrtovanja, če so nosilci urejanja prostora, dajalci mnenj in soglasij državni organi, ki od nas zahtevajo, da naredimo tako, kot sami povedo. To zame potem ni več OPN, ampak DPN, torej državni prostorski načrt.«

Prostorsko umeščanje je tudi ključno vprašanje pri načrtovanju mednarodnega logističnega centra Luke Koper v Lipovcih. Več dogovorov o izvedbi projekta v zadnjih letih je ostalo le črka na papirju. Zakaj naj bi bile tokratne napovedi o izvedbi pol milijarde evrov vredne naložbe bolj realne od preteklih?

»Še mene je tokrat, po petih letih županstva, pozitivno presenetil odnos Luke Koper do tega projekta. Na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport je predstavila idejno zasnovo za izvedbo projekta in ob tem prvič tudi jasno opredelila, koliko zemljišč potrebuje za svojo dejavnost in katera so ta. Prav tako se zdaj ve, da se polovica tega območja lahko nameni za strateškega partnerja, bodisi da je to partner Luke Koper ali da prihaja iz vrst logistične dejavnosti ali je nekdo tretji, ki bo v tej lokaciji videl ob logističnem pomenu še veliko širšo priložnost. Prav s tega vidika, da bi tu lahko nastajali trajnostni logistični centri, ki bi uporabljali obstoječe danosti v smislu prehoda na zeleno, sem tudi sam opravil kar nekaj razgovorov s potencialnimi vlagatelji.

Razmišljanje o smotrnosti vzpostavitve logističnega centra na novo določajo tudi okoliščine in izkušnje s težavami pri dobavah zaradi ovir na transportnih poteh. Zato so zaledni terminali, o kakršnem zdaj razmišlja tudi Luka Koper, spet aktualni.

Luka Koper, ki je prek hčerinske družbe Logis Nova lastnica več kot 60 hektarjev zemlje v Lipovcih, z idejno zasnovo in razgovori na ministrstvih torej zdaj jasno izpostavlja potrebo po prihodu na to lokacijo. To je tista bistvena točka, ki se razlikuje od preteklih poskusov. Z državnim sekretarjem Matevžem Frangežem smo na zadnjem sestanku že tudi dorekli, katere naloge mora kdo opraviti, in kar je bistveno, da se pogovarjamo o prostorskem aktu skupnega pomena. Tu občina sicer vodi nekoliko več aktivnosti, država pa zagotavlja podporo v smislu, da so soglasja izdana čim hitreje.«

Občina Beltinci je lani gospodarila s 13 milijoni evrov proračunskih sredstev. Letos naj bi bila občinska blagajna vredna nekaj manj kot 9 milijonov evrov, kar je bilo sicer predvideno v dveletnem proračunu. Ali bo za izvedbo letošnjih projektov treba sprejeti rebalans proračuna?

»Rebalans proračuna bo vsekakor potreben, saj se je finančna osnova za načrtovanje naložb povsem spremenila tako v državi kot občini in je bistveno slabša.

V letu 2023 smo bili izjemno investicijsko naravnani, letos pa bomo ta trend upočasnili. Izvrševali bomo tiste projekte, za katere bomo pridobili čim več sofinancerskih sredstev. Mlin in brod sta bila že omenjena, čaka nas še celovita prenova zdravstvene postaje. Gre za naložbo, ki je ocenjena na več kot milijon evrov. S Krajevno skupnostjo Beltinci se dogovarjamo še o obnovi asfaltnega športnega igrišča, ki jo bomo izvedli, če pridobimo sofinanciranje ministrstva in fundacije za šport. Ob tem bo treba zagotoviti še finančna sredstva za obnovo cestne in dotrajane komunalne infrastrukture. Prav tako se bo letos v Beltincih odvilo več dogodkov. 

Letos bomo torej izvedli omenjene projekte in uredili najnujnejše zadeve, v letu 2025 pa potem vse drugo, kar smo načrtovali za letos, vendar zaradi finančne situacije prestavljamo na prihodnje leto.«

pokončna, marko-virag, občina-beltinci
Jure Kljajić
Marko Virag: »Še mene je tokrat, po petih letih županstva, pozitivno presenetil odnos Luke Koper do tega projekta.«

Kaj obnova zdravstvene postaje pomeni za ljudi? Bodo morali storitve iskati drugod?

»Z upravo Zdravstvenega doma Murska Sobota razmišljamo o več možnostih, predvsem pa o tem, da se čim več dejavnosti preseli v nadomestne prostore, ki so na razpolago v Beltincih, na primer v hišo Medolina, ki je v občinski lasti in je tudi najbližje zdravstveni postaji. Toda nekatere dejavnosti, kot je zobozdravstvo, se bodo morale med obnovo, ki naj bi trajala pol leta, izvajati drugje. Verjamem, da bodo ljudje strpni in bodo razumeli, da če se izvaja obnova, naj se ta opravi tako, da bo zadoščala potrebam za naslednja desetletja.«

Kmalu bo minilo leto dni od takrat, ko je občina predstavila zamisel o preselitvi Romov v primernejša bivališča na drugi lokaciji. To je vznemirilo pripadnike romske skupnosti kot tudi večinsko prebivalstvo, državne ustanove pa so obljubile pomoč občini pri rešitvi tega problema. Kako daleč ste prišli z iskanjem rešitve?

»V uradu za narodnosti je medtem prišlo do zamenjave vodstva, ampak po zadnjih informacijah je iskanje rešitve, da se Romom zagotovijo boljše razmere za bivanje, še vedno aktualno. Izvedbo pilotnega projekta tako glede umeščanja naselja v prostor kot zagotavljanja finančnih sredstev naj bi prevzel urad za narodnosti skupaj z vlado. Idejna zasnova, ki jo je Občina Beltinci že pripravila, se zdi uradu za narodnosti primerna podlaga in zdaj čakamo, da ta zažene nadaljnje aktivnosti.«

Izteklo se je prvo leto v vašem drugem županskem mandatu. Kako ga ocenjujete?

»Mislim, da je bilo zelo uspešno. Vse projekte, s katerimi smo bili uspešni na razpisih, smo izvedli, zanje pa pridobili več kot dva milijona evrov sredstev. Poleg tega smo pridobili pomemben evropski projekt RURAL, pri katerem smo nosilni partner v sodelovanju s partnerji iz enajstih držav ob Donavi. Cilj tega projekta je oživitev podeželskih območij, ki jih je najbolj prizadela izguba prebivalstva. Projekt bomo v kratkem podrobneje predstavili javnosti, vsekakor pa se Občina Beltinci z njim postavlja na zemljevid Evrope kot resen partner pri izvedbi projektov, ki se ukvarjajo s tem, kar nas na podeželju tudi najbolj bremeni.« 

marko-virag občina-beltinci intervju
Kaj zdaj berejo drugi