V prodajalni na kmetiji v Gerlincih ponujajo številne mesne izdelke in sveže meso, s katerimi privabljajo tudi kupce iz Avstrije
Boštjan Hanžel je s partnerico Mihaelo Vogrinčič leta 2012 v Gerlincih od tašče prevzel kmetijo. Potem ko sta bila uspešna na razpisu za mlade prevzemnike, sta začela rediti prašiče, danes jih imata v hlevu okoli sto. Hkrati sta že razmišljala o proizvodnji mesnih izdelkov, kar je danes dopolnilna dejavnost na kmetiji.
S tem so se začeli ukvarjati leta 2015, do danes pa so se njihovi domači mesni izdelki pod blagovno znamko Okus Goričkega v lokalnem okolju in širše že dobro uveljavili. Vse mesne izdelke proizvajajo iz lastnega svinjskega mesa, dokupijo zgolj nekaj govejega mesa za tiste izdelke, v katerih je potrebno. Ponujajo okoli 25 različnih izdelkov, ki jih tržijo v glavnem v majhni trgovini na kmetiji. Nekaj jih prodajo tudi lokalnim gostilnam in v Šklojci v Murski Soboti, a več kot 80 odstotkov ponudbe kupijo obiskovalci kmetije.
Nataša Juhnov
Boštjan Hanžel je bil tudi mesar in vodja Tuševe mesnice v Murski Soboti, preden se je odločil za samostojno pot.
Hanžel in Vogrinčičeva sta inženirja živilske tehnologije, pred tem je on delal kot mesar in vodja Tuševe mesnice v Murski Soboti. Na kmetiji delajo suhe salame, zaseko, meso iz tünke, prekajene domače klobase, krvavice, v poletnih mesecih pripravljajo mesne izdelke za žar, veliko je tudi povpraševanje po kosih svežega mesa in narezkih. Po naročilu pripravijo tudi pečeno meso. Njihov paradni izdelek je dimljena gorička klobasa, ki jo tudi najdlje proizvajajo. Sestavljena je iz svinjskega mesa in slanine ter je podobna kranjski klobasi. Kot pravi Hanžel, imajo težave z dohajanjem povpraševanja. Na kmetiji obdelujejo okoli pet hektarjev zemlje, razmišljajo tudi o najemu dodatnih zemljišč za obdelavo. Večinoma pridelujejo ječmen in koruzo. Pred dvema letoma so ogradili hektar in pol travnika, na katerem se danes pasejo štiri krave, ki se poleg paše prehranjujejo samo s senom, a za zdaj ne razmišljajo o širjenju te dejavnosti.
Vse mesne izdelke pripravljajo sami na kmetiji, kjer nimajo drugih zaposlenih. Po svojih zmožnostih pri delu rada pomagata tudi otroka, 9-letni Anej in 14-letna Alja. Zakol zanje opravijo v Panviti, Hanžel pojasnjuje, da izdelajo premajhne količine, da bi se jim obrestovala investicija v lastno klavnico. Kot rečeno, želijo za zdaj ohraniti obstoječi obseg poslovanja in delati predvsem za kakovost. V prihodnosti sicer želijo postaviti nov hlev za okoli 150 pitancev.
Nataša Juhnov
Na kmetiji imajo tudi ograjen pašnik za krave, a za zdaj ne razmišljajo, da bi se bolj širili na to področje.
Hanžel meni, da povečano povpraševanje v zadnjem času ni posledica razmer zaradi epidemije, saj so se po njegovih besedah pred veliko nočjo prodajale predvsem šunke, kar je pričakovano v tem obdobju. Prav tako želijo v trgovini v prihodnje izboljšati ponudbo z medom in jogurti domačih pridelovalcev, v tem smislu sodelujejo tudi s kmetijo Paldauf iz Vučje vasi. Hanžel še pravi, da je glede na vedno večje povpraševanje potrošnikov po domači hrani pred leti občini predlagal vzpostavitev lokalne prodajalne, v kateri bi lahko prodajali hrano vseh lokalnih proizvajalcev, a kot pravi, na koncu ni bilo dovolj interesa za to. Veliko kupcev pride k njim tudi iz bližnje Avstrije. Na kmetiji imajo sicer že pripravljeno degustacijsko sobo za 50 ljudi, ki pa je za zdaj še ne tržijo. Na samostojni poti je spoznal, da moraš premagati veliko ovir, preden uresničiš poslovno idejo. »Težko je pridobiti vsa dovoljenja, prav tako občina še vedno ni poskrbela, da bi imeli v vasi vodovod, kar so nam že stokrat obljubili, to pa je za nas velika težava.«
