»Ko nas je režiser povabil k sodelovanju pri tem projektu ter nam predstavil to nenavadno in tragično zgodbo, nismo oklevali. Ljubezen je del življenja vsakega od nas in izziv nam je bil uglasbiti to res nenavadno zgodbo. Obenem je bilo to tudi prvič, da smo ustvarjali glasbo za film, kar nam je bila le še dodatna motivacija,« so pojasnili glasbeniki, ki jim je besedilo v prekmurščini napisal pisatelj Štefan Kardoš, glasba pa je nastala po motivih ameriške ljudske pesmi Godnight, Irene in je delo skupine Ethnotrip.
Preberite še
Odpri v novem zavihku(FOTO) Učenci ljutomerske glasbene šole in dijaki GFML navdušili z muzikalom Veselje
V športni dvorani ŠIC Ljutomer so učenci Glasbene šole Slavka Osterca in dijaki Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer uprizorili muzikal z naslovom Veselje. V 40 minutah je številčno občinstvo spremljalo zanimivo zgodbo o poslovnežu, trgovcu (Miha Horvat), ki je iskal srečo in veselje. Ob pomoči vile (Naja Magdič) je ugotovil, da za srečo ne potrebujemo denarja ali drugih materialnih dobrin, temveč jo lahko najdemo v vsakdanjih stvareh, ki nas obdajajo. Zgodbo je pripovedoval škrat (Pavel Šimonka), na odru pa so se predstavile plesalke od 1. do 6. razreda baleta, za rap vložek je poskrbel Izidor Vogrinec. Nastopil je orkester glasbene šole in pevski zbor. Za režijo je poskrbel Sandi Jesenik, dirigent in vodja pihalnega orkestra je bil Simon Novak, ki je tudi idejni vodja celotnega projekta, ki so ga snovali vse od začetka šolskega leta, intenzivneje pa od januarja. Godalni orkester je vodil Samir Azzeh, pevski zbor Ana Gnezda, mentorica baleta je bila Ana Germ, mentor solopetja pa Sergej Rupreht. Več o muzikalu v eni od naslednjih številk Vestnika.
##YOUTUBE-https://www.youtube.com/embed/w-wlWoIkCwc##
Film Irena, lahko noč že predvajajo v nekaterih kinodvoranah in na festivalih, gre pa za resnično zgodbo, ki govori o nenavadni ljubezni med Ireno in Avguštinom Maučcem iz Turnišča v Prekmurju. V devetdesetih letih sta kmalu po poroki doživela težko prometno nesrečo, Irena je utrpela hude možganske poškodbe in se ni več prebudila. Zdravniki so jo hoteli prepustiti usodi počasne smrti, Avguštin pa jo je vzel iz bolnišnice in zanjo nesebično skrbi. Prvih 18 let je bil popolnoma sam, zdaj pa mu pomagajo tri osebne asistentke. Pri svojih 40 letih se je po dolgoletnem boju z zdravstvenim sistemom odločil, da bo študiral pravo. Pred njim sta zdaj pravosodni izpit in iskanje službe, s katero bi lahko opravljal delo odvetnika za človekove pravice in dostojno skrbel za Ireno.