Irena Skotnik je bila 30 let učiteljica tehnične vzgoje in fizike na domači osnovni šoli Sv. Jurij ob Ščavnici. Pri pouku tehnične vzgoje je vedno težila k temu, da so imeli predmeti, ki so jih izdelovali njeni učenci, uporabno vrednost in tudi unikaten umetniški pridih. Skoraj vsa leta je bila mentorica krožka ročnih del, kjer so z učenci najbolj uživali. »Zadnja leta sem začela v svojem kraju zbirati odpadna oblačila in nabralo se jih je toliko, da sem se odločila za recikliranje in predelavo tekstila. Umetniško ustvarjanje s tekstilom je postalo moja strast in uživam pri izdelavi torbic, predpasnikov, preprog, zaves, okrasnih blazin, prtov, oblek, modnih dodatkov in slik iz tekstila. S temi izdelki razveseljujem prijatelje in znance, tako jih večina služi svojemu uporabnemu namenu in so hkrati okras v naših domovih,« pove Skotnikova, ki je aktivna tudi v Likovnem društvu Sv. Jurij ob Ščavnici, kjer sodeluje na vseh društvenih razstavah, imela pa je že tudi več samostojnih razstav.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(S tribune) Norvežani so krivci za navijaško evforijo
Še sporočilo za NZS: Čeprav so Stožice razprodane, še vedno ne dihajo kot Bežigrad ali mariborski Ljudski vrt.
Terapevtski učinek slikarskih delavnic
Organizira slikarske delavnice, ki imajo predvsem terapevtski učinek, povrhu pa nastanejo zanimive slike. Je predsednica Društva za razvijanje ročnih spretnosti EkoWerkštat, ki je bilo ustanovljeno septembra 2018. Namen društva je spodbujanje ustvarjalnosti, razvijanje ročnih spretnosti, umetniškega udejstvovanja in ukvarjanja z ročnimi deli, kot so pletenje, kvačkanje, vezenje, tkanje, šivanje, polstenje, tiskanje na tekstil, slikanje na svilo in druge tekstilije, izdelava mozaikov, oblikovanje gline, v obliki izobraževalnih dogodkov, seminarjev, delavnic, tečajev in neformalnih druženj, ki so podlaga za povezovanje ljudi, njihovo sodelovanje in večanje njihovega znanja na različnih področjih rokodelstva in umetnosti. Te dejavnosti spadajo med prostočasne, so pa veliko pomembnejše, kot se to morda zdi na prvi pogled, sploh za ženske, pravi Skotnikova.
Društvo EkoWerkštat je usmerjeno predvsem rokodelsko in temelji na načelih ekologije. Dolgo ime društva sporoča namen: Društvo za razvijanje ročnih spretnosti EkoWerkštat. Eko stoji za ohranjanje čistega okolja in ponovno uporabo, trenutno predvsem tekstilij, Werkstatt pa je po nemško delavnica. »V prleščini je veliko besed nemškega izvora, najbrž zaradi bližine meje, in Prleki pravimo delavnici verkštat. Ob iskanju imena za društvo sem se malo poigravala z numerologijo in ker sem rojena v Nemčiji in je nemščina moj prvi jezik, mi je bilo Werkštat pač všeč,« razlaga.
Ponuja delavnice intuitivnega in terapevtskega slikanja, izdelave voščilnic, kvačkanja in pletenja za začetnike, šivanja krpank – patchwork, vezenja in šivanja enostavnih izdelkov ... Pred dvema letoma jo je pritegnila še ena zanimiva metoda, nevrografika. Na tem področju ponuja delavnice nevrodrevesa, nevrolotusa, nevrodežja in nevromandale. Njenih delavnic se udeležujejo predvsem ženske, pa tudi otroci v spremstvu odraslih. »Rada imam delo v umirjenem okolju in tako tudi ne organiziram delavnic z velikim številom udeležencev. Če nas je manj, pogovor lažje steče in to je tudi pomemben del in namen druženja ob ročnem delu in ustvarjanju.«
Sodeluje s članicami Društva podeželskih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, trenutno izdelujejo nahrbtnike iz kavbojk in pripravljajo tradicionalno velikonočno razstavo, podoben projekt izvajajo v Gornji Radgoni v Mladinskem centru, kjer bodo do 5. aprila iz odpadnega tekstila izdelovali torbe in nahrbtnike. »Aktualna je tudi celoletna slikarska delavnica z naslovom Pot svobodnih zamisli, letošnja skupina je polna, bom pa decembra razpisala novo skupino za naslednje leto. Veselim se sodelovanja z Društvom 29a v Logarovcih, ki me je povabilo k sodelovanju na modni reviji na festivalu RePannonia prvi konec tedna v juliju 2023.«
Obleka je naša druga koža
Posamezne delavnice Skotnikova organizira v prostorih Veberičeve domačije v Seliščih, ki jo je odkupilo, obnovilo in oživilo gibanje za ohranjanje in uveljavljanje slovenske kulturne in naravne dediščine Kultura-Natura Slovenija, ki jo vodi Slavko Mežek iz Krope. Z njo načrtujejo obuditev pestrih kulturnih dejavnosti, ki jih je na domačiji desetletja spodbujal znani kulturnik, slikar Lojze Veberič.
Lani je domačija gostila glasbene, likovne in literarne dogodke, nedavno pa je vrata odprla tudi hišna knjižnica. Ponujajo izposojo knjig in zbirajo stare knjige ter predvsem knjige prleških avtorjev in o Prlekih. »Gospod Mežek se je obrnil na Literarno društvo Prleške Atene, kjer sem prav tako aktivna, za pomoč in tako je prišlo do tega, da sem ob nedeljah popoldne tam 'zaposlena' kot knjižničarka. Seveda sem stvar takoj povezala z društvom EkoWerkštat in v knjižnici v odpiralnem času ustvarjamo manjše tekstilne izdelke, morda bom vključila tudi kaligrafijo in zdravilno pisavo, servietno tehniko ter poslikave česa ... Ideje se pojavljajo sproti.«
Pred leti sta jo zelo prevzeli biografija umetnika Hundertwasserja in njegova filozofija oblačenja, ki pravi, da je obleka naša druga koža in da bi si vsak moral oblačila izdelovati sam. »Jaz sem že skoraj tako daleč, edino čevlje in spodnje perilo si še kupim, vse drugo pa si najraje izdelam sama, če pa že kupim, kupim v centrih ponovne uporabe ali zamenjam v izmenjevalnicah. Tudi star avto je čisto dober za moje potrebe. Potrošništvo nas je doletelo vse, ampak vidim, da počasi prihajamo k pameti. Vse več je izmenjevalnic, centrov ponovne uporabe, mladi se spet začenjajo zanimati za vrtičkarstvo in lastno pridelavo hrane,« pravi in dodaja, da so ljudje v teh krajih še vešči ročnih spretnosti.
»Ženske rade ustvarjajo z nitmi in tekstilom. Tem polagam na srce, naj vztrajajo in se ne prepustijo miselnosti, da se ne izplača, ker se zelo izplača – za zdravje! Pravkar sem prebrala knjigo Moč tekstila avtorice Jasmine Ferček & Co., kjer med drugim piše: 'Ponavljajoči se gibi spodbujajo izločanje serotonina. Serotonin pomirja, je analgetik in ojačevalec razpoloženja. Znanstveniki so potrdili, da med izvajanjem tekstilnih tehnik pride do sprostitvenega odziva, ki prinaša umirjenost, posledično pa znižanje krvnega tlaka, srčnega utripa, presnove, dihanja in napetosti mišic ter upočasnjeno možgansko valovanje.' Kdor pa se želi naučiti dela s tekstilom, volno in podobnim, vabljen k učenju in druženju! To je meditacija v gibanju, primerna za takšne, ki ne znamo sedeti pri miru.«