Delovna skupina, ki jo je poslanec Tine Novak lanskega decembra ustanovil z namenom pospešitve izgradnje vzhodne soboške obvoznice, se je tokrat sestala na sedežu Občine Moravske Toplice, pri čemer se je sestanka kot poseben gost udeležil minister za naravne vire in prostor Jože Novak. Slednji se je namreč mudil na terenu v Pomurju, da si je ogledal aktivnosti direkcije za vode pri opravljanju popolavnih obveznosti, glavna tema njegovega obiska pa je bil pravzaprav projekt ureditve nasipov ob reki Muri, saj ni konsenza glede dela trase nasipov.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(PANVITA) Branko Virag: »Protesti so deloma upravičeni, saj so pričakovanja Evropske unije prevelika in prehitra«
Skupina Panvita se trudi biti uspešna v zahtevnem in tveganem poslovnem okolju.
Sporazum iz leta 2021 bi posodobili in nadgradili
Sebeborski zadrževalnik, čeprav je objekt vodne infrastrukture, sicer ne sodi v pristojnost ministrstva za naravne vire in prostor, ampak ima pri projektu vlogo naročnika direkcija za infrastrukturo, je pa Novakovo ministrstvo eden od štirih sofinancerjev.To namreč izhaja iz sporazuma, ki so ga decembra 2021 v Lendavi podpisali takratni soboški župan Aleksander Jevšek, moravskotopliški župan Alojz Glavač in takratni infrastrukturni minister Jernej Vrtovec in minister za okolje in prostor (zdaj ministrstvo za naravne vire in prostor) Andrej Vizjak. Občini naj bi vsaka prispevali po 500 tisoč evrov, ministrstvo za infrastrukturo 3,5 milijona evrov, zdajšnje ministrstvo za naravne vire in prostor pa milijon evrov. Te vrednosti seveda danes niso več realne, saj se je strošek izgradnje zadrževalnika za nekaj milijonov evrov zvišal, a sofinancerska razmerja vendarle ostajajo. Minister je dejal, da se letos načrtovalska faza zaključuje, zato je pred zadrževalnikom prehod v izvedbeno fazo, kar pomeni, da bosta tudi občini realizirali delež iz sporazuma. Glavača je ob tem pozitivno presenetilo, da je minister podprl idejo, da bi lovili časovnico načrta za okrevanje in odpornost, torej, da bi za financiranje zadrževalnika skušali pridobiti sredstva iz tega mehanizma. "Tako zadrževalnik kot obvoznica sta regijska projekta in državna obveznost, eden brez drugega pa ne moreta iti v realizacijo," je poudaril moravskotopliški župan in dodal, da naj bi občine v luči sporazuma pristopile že k pridobivanju potrebnih zemljišč, sporazum iz leta 2021 pa bi tako nadgradili oziroma posodobili. "Pozdravljam, da smo se dotaknili financiranja in iščemo dodatne možnosti," pa je med drugim dejal soboški župan Damjan Anželj.
Vodja delovne skupine, poslanec Novak, je spomnil, da je bilo v času od prvega do drugega sestanka veliko storjenega na področju odkupa zemljišč za vzhodno obvoznico, med drugim je prišlo tudi do premikov pri dogovorih s podjetjem Blisk. "Člani skupine se strinjamo, da se zgradi suhi zadrževalnik z elementi mokrega, kar je bilo pred časom že dogovorjeno med državo in obema občinama. Ukrepi za protipoplavno varnost so nujen element takšnega obsežnega infrastrukturnega projekta," je ostale sogovornike dopolnil pomurski poslanec, ki pa priznava, da delovno skupino in ostale deležnike v prihodnje čaka še precej dela. Kot je bilo sicer razbrati, je tiha želja pristojnih, da bi še letos pridobili gradbeno dovoljenje za zadrževalnik, kar bi zagotovo bil velik napredek za celoten projekt vzhodne soboške obvoznice, ki velja za enega največjih in najpomembnejših v regiji, na katerega se čaka že več kot desetletje.
Do vložitve gradbenega dovoljenja, bo poleg recenzije zadrževalnika treba pridobiti še ustrezna soglasja, opraviti parcelizacijo, cenitve ter odkupe zemljišč. "Sem optimist, ker vodimo iskren dialog. Vsi deležniki, torej država, obe občini in ostali akterji ohranjamo konstruktiven dialog, zato menim, da nam bo uspelo," je pozitivno izpostavil Novak, ki je spomnil na možnost finančnega vira, ki bi lahko pokril razliko v vrednosti projekta, nastalo zaradi zvišanja gradbenih stroškov, v okviru dodatnega programiranja evropskih sredstev.
