Z avtorjem se je pogovarjal Robert Titan Felix, urednik knjige. Ob predstavitvi sta nastopila violinist Peter Koša in pianist Emil Pal. Predstavitev je organizirala lendavska območna izpostava Javnega sklada za kulturne dejavnosti, avtorja Ivana Koncuta pa je predstavila vodja območne izpostave Rozina Nemec. Knjiga Štefanova dolga pot je izšla pri Založbi Volosov hram v knjižni zbirki Udrihač, sodobni roman. Pred dvema letoma je izšla prva knjiga Ivana Koncuta z naslovom Let v svobodo, v kateri se je posvetil emigrantom, ki so po drugi svetovni vojni pobegnili iz Lendave na Madžarsko. V knjigi Štefanova dolga pot pa gre prav tako za emigranta, vendar pa ta pobegne v tujino, ker mu v Sloveniji grozi večletni zapor.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(KAVČ #15) Nika Kovač: "Redko sem očarana, doma so me učili, da moram biti kritična – še posebej do politikov"
Sociologinja, antropologinja in vodja Inštituta 8. marec je postala sinonim za gibanja, ki spreminjajo družbo – od pravic žensk in enakopravnosti do pitne vode, medijske svobode in volilne participacije.
Ivan Koncut je povedal, da je vedno rad poslušal pripovedovanje ljudi o njihovih doživetjih. Med temi, ki so radi pripovedovali o svojih doživetij pa je bil med najbolj zanimivimi njegov stric Štefan, ki so ga klicali Štef. Stric je bil iz Kobilja in je bil v petdesetih letih prejšnjega stoletja majhen nepridiprav, ki je rad kaj ušpičil, kar je šlo močno v nos miličniku, ki se je odločil, da bo dosegal, da ga bodo tokrat huje kaznovali. Njegova največja kazniva dejanja so bila kraje koles. Res pa je, da takrat ni imel vsak kolesa. Takrat še ni bilo avtomobilov in njegovi predniki so se na obisk k Štefu in drugim sorodnikom v Kobilje vozili po makadamski cesti s kolesi. Ker je Štefu grozilo več let zapora, se je odločil, da pobegne, ko je odslužil nekaj mesecev kazni. Najprej je pobegnil čez mejo v Italijo, od tam pa v Francijo, kjer je živel dvajset let.
Robert Titan Felix je povedal, da je glavni lik knjige Štefan, neugnani mladenič, z vsemi žavbami namazan, ki si zna privoščiti tudi kako »junaštvo« ali nedolžen, bolj ali manj popravljiv prekršek. Dečko odločno in samozavestno zastavi svoj korak v življenje. Z njegovimi vragolijami pa se ne strinja oblast, ki se odloči, da mu bo namenila »drago šolo«, pot iz katere bo precej dolga in naporna. V knjigi avtor piše tudi o življenju v Kobilju in Lendavi pred več kot pol stoletja ter drugih zanimivih ljudeh, ki so izstopali iz povprečja, tako kot Štef.