Mohammed ali krajše Moh in Karen Al Ayoubi sta večino svojega dosedanjega življenja preživela v Dubaju, kjer sta rasla tako poslovno kot družinsko. Oba sicer prihajata iz severne Anglije, kjer sta živela pred odhodom v Dubaj, Mohammedove korenine pa po starših segajo na Bližnji vzhod. Spoznala sta se kot študenta, ko sta obiskovala predavanja na isti fakulteti. »Karen je študirala poslovne vede, jaz pa inženiring. Čeprav sem jaz eno leto starejši od nje, sva vse od takrat neločljiva,« je povedal Moh. V Dubaj ju je zanesla predvsem poslovna pot. Karen je namreč učiteljica na šoli, Mohammed pa zdravnik svetovalec za različne zdravstvene institucije predvsem za Bližnji vzhod. »Če povem iskreno, pred dvema letoma sploh nisem vedel, kje je Slovenija,« prizna Moh.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
S ponedeljkom delna zapora te ulice
Pričeli bodo s sanacijskimi deli na kanalizacijskem kolektorju.
Karen in Moh sta sicer iskala posest v tem delu Evrope, nato sta se po priporočilu prijatelja odločila, da bosta nekaj poiskala ravno v Sloveniji, v njenem severovzhodnem delu. »Prijatelj nama je predlagal, naj se odločiva za to regijo, ker je blizu vsem državam, ki jih želiva imeti na dosegu, torej Avstrije, Hrvaške in Madžarske. Tako sem se pred dvema letoma neki petek zjutraj s prijateljem pripeljal v ta del Slovenije in začela sva si ogledovati hiše. Obiskala sva jih 38, hiša, v kateri bivava sedaj, pa je bila že številka 39. Ko sem si jo ogledal, je bila to ljubezen na prvi pogled,« je razložil Moh in dodal, da je poslal fotografije ženi v Dubaj in tudi ona je bila navdušena. »To je povsem drugačen življenjski slog, kot sva ga bila vajena. Živela sva namreč v velikih, svetovljanskih mestih, kjer je bilo ogromno priložnosti za socialne stike, nakupovanje, posel in podobno. Že to, da sva se preselila v Slovenijo, ki ima dva milijona prebivalcev, potem pa še na vas, je nekaj čudovitega,« je razložil Moh. Karen pa je dodala: »Najbolj čudovita pri vsem tem sta pogled, ki nama ga ponuja okolica, in varnost. Tudi sosedi so naju prijazno sprejeli. Vsakič, ko se v vasi ali okolici kaj dogaja, naju povabijo zraven. Čeprav je jezik rahla ovira, se imamo vedno lepo.«
Slovenščina je težek jezik
Zakonca Al Ayoubi se, kot sta v smehu povedala, s sosedi v Kuštanovcih pogovarjata v polomljeni angleščini ali pa s kretnjami. To ju ne moti, saj sta jima bolj pomembna druženje in dobro vzdušje. »So pa nedavno prišli k nama sosedje in naju prosili, naj čim več govoriva z njimi angleško. Vsi se namreč želijo naučiti,« je povedala Karen. Sama se sicer slovenščine ne učita, saj jima je jezik pretežek. »Učiš se z namenom, da bi to lahko čim večkrat uporabljal. Slovenščina je usmerjena na zelo majhen prostor, zato mislim, da mi ne bo ravno koristila. Priznam pa, da bi se je rad naučil več, ker mi je izziv,« pove Mohammed. To je tudi eden izmed razlogov, doda, da po vsej verjetnosti tu nikoli ne bo dobil službe. »Poleg tega je ovira tudi moje področje dela, usmerjen sem predvsem v zdravstveni sistem, vendar bi bil vesel, če bi slovenska družba in stroka sprejeli znanje in izkušnje, ki jih imam.« Meni namreč, da bi bilo treba spremeniti slovensko poslovno mentaliteto in premagati strah pred odhodom in širjenjem v tujino. Sama tega strahu s Karen nista imela, ko sta se odpravila v neznani svet, ta pa ju je takoj očaral.
»Vaša kultura je čudovita. Osebno mi je najljubše, da ste Slovenci družinsko orientirani, da si med seboj pomagate. Tudi mladi so zelo spoštljivi do starejših,« svoja opažanja opiše Moh in doda, da obožujeta tudi slovensko hrano. »Imava dve nama ljubi gostilni tukaj v okolici. Jaz rada jem steake, Mohammed pa obožuje golaž.« Poleg hrane, kulture in ljudi sta zakonca navdušena tudi nad naravo. Veliko potujeta, tako sta, odkar sta se preselila v Slovenijo, dodobra spoznala tudi bližnjo okolico. »Ravno prejšnji teden sva se vrnila z Jadranskega morja, potovanje je namreč najin skupni hobi,« razloži Mohammed, Karen pa doda, da ji je največji izziv v Kuštanovcih tudi vrtnarjenje. Čas, ki ga v poletnih mesecih ter ob božiču in veliki noči skupaj preživljata v Kuštanovcih, si torej dobro zapolnita. Včasih ju obiščejo tudi njuni štirje otroci Ammar, Jumano, Mohammeda in Dalio, ki pa raje ostajajo v Dubaju. »Midva pa želiva živeti zgolj mirno in spokojno življenje, zato upava, da bo to nekoč najin dom 'za vedno',« sklene Mohammed.