Za Dušana Utrošo smo zapisali, da je od leta 2009 poveljnik 20 tisoč prostovoljnih gasilcev iz Pomurja, ki so v tem času s svojo usposobljenostjo regijo uvrstili na slovenski in evropski zemljevid sistema zaščite in reševanja. Lani so se pomurski gasilci posebej izkazali pri gašenju požara na Krasu, najhujšega v zgodovini Slovenije. Utroša jih je v dveh odpravah skupaj zbral 500. Ob tem se je tudi javno izpostavil, ko so si politiki želeli nabirati točke z napovedjo, da bodo delo prostovoljnih gasilcev plačali.
»To je veliko priznanje zame osebno in za vse pomurske prostovoljne gasilce, saj sem kot poveljnik le eden od njih. Že nominacija mi je veliko pomenila, kot tudi celotni pomurski gasilski organizaciji,« je dejal Dušan Utroša, ko smo ga obvestili, da je zmagal v izboru. »Opravljeno delo in rezultati v pomurski gasilski regiji so znani. V danih okoliščinah in času, z razpoložljivimi sredstvi in gasilci smo naredili to, kar od nas pričakujejo prebivalci Pomurja. Tudi na Krasu smo. Prav zato je lahko sleherni gasilec v regiji, skupaj z vodstvi društev in gasilskih zvez, upravičeno ponosen nase, na opravljeno delo in na dosežene skupne cilje. Po skoraj 14 letih poveljevanja največji gasilski regiji v Sloveniji in doseženih skupnih ciljih odhajam miren in zadovoljen.«
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(KAVČ #15) Nika Kovač: "Redko sem očarana, doma so me učili, da moram biti kritična – še posebej do politikov"
Sociologinja, antropologinja in vodja Inštituta 8. marec je postala sinonim za gibanja, ki spreminjajo družbo – od pravic žensk in enakopravnosti do pitne vode, medijske svobode in volilne participacije.
Oktobra se mu namreč izteče mandat poveljnika pomurske gasilske regije, za novega se ne bo več potegoval, bo pa na kongresu Gasilske zveze Slovenije kandidiral za mesto poveljnika slovenskih gasilcev. »Ideja je zorela dalj časa, prepričan sem, da lahko dobre prakse iz Pomurja preslikamo tudi na državno raven,« pojasnjuje odločitev 48-letni visoki gasilski častnik iz Žižkov, ki mu je uniforma zaznamovala življenje. Ne le gasilska, ki jo je prvič oblekel že kot mladenič. Je tudi višji praporščak v Slovenski vojski, predavatelj, trenutno zaposlen v Centru vojaških šol v Mariboru. V 27-letni karieri je opravil številna civilna in vojaška izobraževanja, med drugim tudi šolanje za visoke podčastnike na vojaški akademiji hrvaških oboroženih sil. Trikrat je služboval v mirovni operaciji na Kosovu, od tega je dvakrat na misiji opravljal naloge glavnega podčastnika slovenske odprave. Zadnja misija je leta 2020 zaradi epidemije trajala skoraj devet mesecev.
Dušan Utroša izkušnje, ki si jih je pridobil v obeh organizacijah, uporablja pri svojem poklicnem in prostovoljnem poslanstvu. Bil je na čelu odprav pomurskih gasilcev, ki so se leta 2010 v Ljubljani bojevali z obsežnimi poplavami, leta 2014 sanirali posledice žleda na Notranjskem ter lani poleti sodelovali v gašenju na Krasu. V Pomurju je vodil intervencijo gasilcev ob poplavah leta 2014. »Brez pomoči ekipe, predsednika regije in prispevka slehernega gasilca ne bi bili tako uspešni,« skromno izjavi visoki gasilski častnik, za katerega je vedno največ štelo, da se nobeden od operativcev, ki so bili poslani na nalogo, ne poškoduje. Včasih je šlo na tesno, kot na Krasu, ko bi skoraj ostali ujeti med ognjenimi zublji. »Nikoli si ne bi odpustil, če bi se kateremu gasilcu na intervenciji kaj zgodilo,« pravi Utroša.
V Pomurju poveljuje 20 tisoč gasilcem, od katerih jih je 4000 operativnih. V 21 gasilskih zvezah je 238 gasilskih društev. »Kako pomembni so znanje, pogum in pripravljenost, se zaveš v izredni situaciji, kot je bil največji požar v zgodovini Slovenije, na Krasu. Takrat je treba biti pravi, znati in delati. Breme je še večje, če si vodja, ki mora sprejemati težke odločitve. Prepričan sem, da bomo gasilci tudi v prihodnosti odgovorili na vse izzive in nevarnosti. Ni naloge, ki je z znanjem in pogumom ne moremo izpolniti,« je še rekel Dušan Utroša, Vestnikova osebnost Pomurja 2022.
PREBERITE ŠE: (V PREMISLEK) Osebnosti
Kdo so bili kandidati
Glasovali ste lahko za Ksenijo Horvat, novinarko, ki na RTV Slovenija ustvarja odmevne televizijske intervjuje z izjemnimi sogovorniki in ki je med drugim sodelovala pri nastajanju dokumentarnega filma o pesniku Milanu Vincetiču, za Svetlano Oletič, Ukrajinko, ki se je pred skoraj 20 leti preselila v Malo Nedeljo in je minulo leto, ko se je v njeni domovini začela vojna, zaznamovala z dobrodelnostjo, za Marina Kegla, gluhega teniškega igralca iz Murske Sobote, ki je že drugič v šestih letih postal slovenski parašportnik leta, za Jelko Pšajd, etnologinjo iz Pomurskega muzeja Murska Sobota, ki že vrsto let izčrpno skrbi za to, da se zavedamo bogastva kulturne dediščine, in za Matjaža Pavlinjeka, generalnega direktorja organizacijskega odbora svetovnega balonarskega prvenstva, ki je v svet ponesel glas o Pomurju, in direktorja v uspešni multinacionalki Roto z več kot 500 zaposlenimi.Vestnik.siKandidatov je bilo šest.
