Zanj smo v opisu dejali, da je kot eden od kapetanov aktualnih državnih prvakov nedvomno že legenda kluba. Po številu nastopov je na četrtem mestu klubske lestvice, prav tako je v zadnjih letih sodeloval pri največjih dosežkih kluba. Ob novici, da so ga sodelujoči izbrali za Vestnikovo osebnost Pomurja minulega leta, je bil nadvse vesel in presenečen.
»Nikoli nisem pomislil, da bom prav jaz prejel to priznanje. Želim čestitati vsem kandidatom, ki so bili v izboru, saj so vsi na svojih področjih odlični, naj pa dodam, da sem res ponosen na ta dosežek,« je strnil v prvem odzivu in hitel z zahvalami vsem, ki so mu namenili glas.
S športnikom, doma iz Gradišča, smo se srečali na nogometnem igrišču na Tišini, kjer je naredil prve nogometne korake. Pri sedmih letih je šel po stopinjah očeta in brata, ki sta se prav tako ukvarjala s tem športom, mama pa je bila največja podpornica. Ko je dopolnil 13 ali 14 let, ga je pot zanesla v Muro, kjer je pozneje začel profesionalno kariero, vmes oblekel dres Domžal in Celja, pred petimi leti pa se vrnil v Mursko Soboto in do danes s soigralci spisal nekaj nogometnih pravljic. Postal je tudi vzornik številnih mladih, čemur smo bili priča tudi mi.
Preberite še
Odpri v novem zavihkuStorilci vlomili v poslovni prostor, policisti odkrili ukradeno vozilo
Pomurski policisti so v preteklem dnevu obravnavali šest prometnih nesreč z materialno škodo, sedem kaznivih dejanj, tri kršitve javnega reda in miru, tri povoženja divjadi, delovno nezgodo ter dve poškodbi vozil na parkiriščih.
Tišinski osnovnošolci so Žigo Kousa vneto pozdravljali, ko so pri uri športne vzgoje tekli mimo nas. »Delam to, kar najraje počnem. Tega se veselim in upam, da mladi to prepoznajo in sem jim vzornik. Pomembno je, da pridno trenirajo in v nogometu uživajo,« svetuje mladim športnikom. O prepoznavnosti v tej nad nogometom navdušeni pokrajini prav tako ni treba izgubljati besed. »Prekmurje živi za nogomet, z Muro pa so nam uspele odlične stvari. Na ulicah Murske Sobote me kdaj ustavijo neznanci, kaj vprašajo, kar se mi zdi lepo, saj smo vsi veseli, če nas kdo prepozna.«
Še ima rezerve
Devetindvajsetletni bočni branilec, ki marsikaterega navijača navdušuje s hitrimi prehodi iz obrambe v napad in natančnimi podajami v kazenski prostor, poudarja, da je nogomet njegov način življenja in si ne predstavlja druge poklicne poti. Potek njegove nogometne kariere s fotografijami in izrezki prispevkov iz medijev skrbno dokumentira njegov oče. »Zelo sem vesel, da to zbira. Mogoče mi zdaj te stvari še ne pomenijo toliko, mi bodo pa čez nekaj let nedvomno več, ko bom gledal vse te spomine.« Pri tem poudari, da je bolj kot na posamične nagrade, ki jih je doslej prejel kar nekaj, ponosen na dosežke ekipe. »Nogomet je kolektivni šport in največje nagrade so pokalni in državni naslovi,« poudari. Kot tudi, da je še vedno lačen novih izzivov.
»Mura je v preteklem obdobju res dosegla vrhunske rezultate, ampak tu se ne nameravamo ustaviti. Zavedamo se, da imamo dosti rezerv, tudi jaz osebno, moramo le pametno, skromno in ponižno delati naprej in verjeti, da še kdaj ponovimo uspehe,« si želi sogovornik. Kot eno večjih prelomnic v profesionalni karieri navede Murin naslov državnega prvaka v drugi ligi v sezoni 2017/18. »Takrat se je pozitivna zgodba začela. Temelji so bili vrhunsko postavljeni, za kar se zahvaljujem upravnemu odboru in strokovnemu vodstvu, potem pa so vsako leto sledili vrhunski dosežki.« Z njimi pa je rasla tudi nogometna evforija v Murski Soboti, Prekmurju in širše.
Kous, ki je za Muro zbral 227 nastopov in v Evropi zabil največ zadetkov – štiri, omeni dva iz letošnjih kvalifikacij za nastope v Evropi. »Najbolj pomemben je bil gol proti Žalgirisu, saj smo se uvrstili v evropska tekmovanja, najlepši v karieri pa je bil tisti proti Tottenhamu v Londonu.« Tekma, ki se je bo vedno spominjal, pa je finale slovenskega pokala leta 2020, v katerem sta se pomerila NŠ Mura in Nafta 1903. »Ker smo po dolgem času vrnili lovoriko v klub, katerega navijači si to zaslužijo, pa tudi zaradi prekmurske note.« Po tihem si želi, da se Lendavčani vrnejo v prvo ligo, saj so to derbiji z izrednim nabojem, polnimi stadioni in fantastično atmosfero.
Zgodovinski podvigi prinašajo velik čustven naboj, pa tudi pritisk. Z zadnjim se je Vestnikova osebnost Pomurja 2021 kar hitro naučila soočati. »Na začetku sem ga občutil, sedaj pa vem, da je to sestavni del športa. Pritisk je treba obrniti v pozitivno smer, da te dela boljšega,« poudari. Prav tako je zelo hvaležen, da ga vseskozi podpira družina.
Včasih za sok in sendvič
Nogometaša aktualna pogodba s prvoligašem iz Murske Sobote veže do konca maja 2025. »Dosti vprašanj, s čim se bom ukvarjal po karieri, sem že dobil. Se vidi, da nisem več tako rosno mlad,« se pošali Kous in nadaljuje, da želi biti v nogometu še naprej aktiven, uživati in biti zdrav, potem pa bo videl, kam ga bo pot zanesla. Ure, ki jih ne preživi na nogometnih zelenicah, preživlja z družino. »Doma imam navihanega sina in veliko časa preživimo z njim. Dolgčas nam ni,« pravi Žiga Kous, ki sedaj s partnerico živi na Tišini. Ali tudi sin kaže navdušenje za nogomet? »Star je dobri dve leti in poleg gradbenih strojev ter traktorjev ga zanima tudi žoga. Skoraj vsak dan jo moramo brcati. Mene niso silili v nogomet, tudi jaz ne bom njega. Želim si edino to, da bi se ukvarjal s kakšnim športom,« razkrije 29-letnik.
Nato se je še enkrat vrnil k svojim začetkom, ko so bile razmere za treniranje čisto drugačne. »Komaj smo čakali, da gremo s kolegi na igrišče in igramo. Spomnim se, da smo se najbolj veselili, ko smo po koncu turnirja dobili sok in sendvič. To je bilo glavno, za to smo se bojevito borili. Res pa je, da se tedanje razmere nikakor ne morejo primerjati s temi, kot jih imajo fantje sedaj,« ugotavlja.
Kous bo s soigralci v domači Fazaneriji na delu spet v začetku aprila, že v soboto bodo gostovali v Sežani. »Nekaj časa je potrebnega, da se prilagodiš zahtevam novega trenerja, ampak mislim, da imamo odličnega in ambicioznega mladega trenerja, in upam, da bomo nadaljevali serijo pozitivnih rezultatov,« se je navezal na minule kadrovske spremembe v klubu. Končal pa z besedami, da bodo šli do konca sezone korak za korakom, in dokler obstajajo matematične možnosti za ubranitev državnega naslova, tako dolgo je treba upati in za to delati.
Kdo je bil med kandidati?
Glasovali ste lahko za Vero Granfol, učiteljico Osnovne šole Gornja Radgona in aktivno članico Kluba učiteljic in učiteljev globalnega učenja, za Klementa Časarja, predsednika komisije za delo z mladino pri Gasilski zvezi Šalovci in pobudnika akcije zbiranja odpadnih pločevink, za Danijelo Hozjan, dolgoletno vodjo Zveze kulturnih društev Lendava, za Srečka Kalamarja, ustanovitelja podjetja Goričanka Kalamar, ki je z odprtjem trgovine v središču Murske Sobote pomagal oživiti mestno jedro, za Zlatko Lebar, prejemnico zlatega znaka, najvišjega priznanja Zbornice zdravstvene in babiške nege, za Žigo Kousa, nogometaša Nogometne šole Mura, za Saro Sukič, mlado podjetnico, ki je odprla prvo »zero waste« trgovino v regiji, in za Leona Novaka, škofa Evangeličanske cerkve na Slovenskem in duhovnika Evangeličanske cerkvene občine Murska Sobota, ki je dal pobudo za obuditev ekumenskih sprehodov verskih voditeljev po mestu.